Podjetja na Kozjanskem in v Obsotelju imajo težave s pomanjkanjem dela, plačilno nedisciplino in previsokimi davki

2. 3. 2012 17:45

Gospodarska kriza se pozna tudi v podjetjih na Kozjanskem in v Obsotelju. Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Šmarje pri Jelšah pravijo, da podjetjem primanjkuje  dela in da zato zmanjšujejo obseg dejavnosti in število zaposlenih. Kakšen vpliv pa ima gospodarska kriza na konkretna podjetja iz območja UE Šmarje pri Jelšah?

Težave malih podjetij in samostojnih podjetnikov

Zanimalo nas je, kako se s krizo spopadajo obrtniki in podjetniki na območju upravne enote Šmarje pri Jelšah. Darko Stojnšek, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Šmarje pri Jelšah, nam je razkril, da je velik problem malih podjetij in samostojnih podjetnikov pomanjkanje dela, kar vpliva na zmanjševanje obsega dejavnosti podjetij in števila zaposlenih. Nekaj podjetij oziroma podjetnikov je moralo tudi zapreti svoje obratovalnice. Težave imajo s plačilno nedisciplino, saj se izvršbe in gospodarski spori na sodiščih predolgo rešujejo, pa tudi z bančnim krčem in razširjenostjo dela na črno. Stojnšek pričakuje od nove vlade, da bo zmanjšala davčne obremenitve gospodarstva, sprejela več investicijskih olajšav in spremenila delovnopravno zakonodajo, da bo trg dela postal bolj elastičen. Država pa bi morala tudi sprejeti ukrepe za zmanjšanje sive ekonomije in dela na črno.

Slabša likvidnost steklarne, v gradbeništvu danes ⅔ manj naročil kot leta 2008

O težavah, povezanih z gospodarsko krizo, smo povprašali 11 podjetij, do zaključka redakcije pa nam je odgovorilo pet podjetij. Kot nam je povedala Judita Vrečar, predstavnica za odnose z javnostmi Steklarne Rogaška, se kriza pri njih odraža v slabši likvidnosti podjetja. Stanje v podjetju je opisala takole: “Težko je, če ni svežega denarja za razvoj novih izdelkov blagovne znamke Rogaška in tehnično-tehnoloških investicij. Do sedaj nam kljub vsem težavam še kar uspeva z lastnimi sredstvi, saj je kredit skoraj nemogoče dobiti.”

Po besedah Ivana Cajzka, direktorja GIC Gradnje, je gradbeništvo dejavnost, v kateri so posledice krize najhujše. V gradbeništvu se naročila že nekaj let zapored občutno zmanjšujejo in danes je v primerjavi z letom 2008 dve tretjini manj naročil. Cajzek  je izpostavil problem nizkocenovnosti, plačilne nediscipline in bančnega krča ter dejal: “Gradbenih podjetij se je zato v zadnjih dobrih treh letih zaprlo glede na obseg poslovanja več kot polovica, žal pa po našem videnju tega še ni konec. Gradbeništvo v Sloveniji bo praktično izbrisano iz zemljevida.”

Mira Močnik, direktorica Vitala Mestinje, nam je povedala, da se gospodarska kriza pozna tudi v njihovem podjetju, zimski meseci pa že nasploh niso naklonjeni industriji pijač. Dodala je: “Kljub temu ne smem biti preveč pesimistična, saj smo leto 2011 zaključili pozitivno, še vedno redno izplačujemo plače in izpolnjujemo vse obveze do delavcev in države, kar danes sploh ni samoumevno.”

Kot kaže, kriza ni imela velikega vpliva na podjetje Prah. Njihova predstavnica Petra Turk nam je razkrila, da se povpraševanje po njihovih storitvah v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 ni zmanjšalo: “Vodstvo podjetja je zoper gospodarsko, družbeno in okoljsko krizo sprejelo ukrepe, s katerimi uspešno premagujemo krizne čase.”

Povprašali smo tudi modno oblikovalko Uršo Drofenik, ki nam je odgovorila: “Kriza pri nas se pozna, vendar ne toliko, kot se na splošno govori o padcih prodaje za 30, 40 ali celo 50 %.”

Kaj pa podjetja pričakujejo od nove vlade? Katerih problemov na področju gospodarstva bi se morala vlada najprej lotiti?

 Melita Perkovič

Oznake: , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
163 queries in 0,641 seconds.