Prejšnji mesec je v organizaciji šentjurske knjižnice predaval Tomo Križnar, avtor knjižne uspešnice Nafta in voda. Zgodba slovenskega popotnika in borca za pravice staroselcev v Nubskih gorah, kjer človeško življenje ni kaj dosti vredno, je v dvorano Knjižnice privabila okoli 150 poslušalcev.
Križnar je svojo pripoved o sudanskem ljudstvu začel z zgodovinskimi dejstvi, kako vedno zmaga močnejša nacija nad domorodci, kako so si Američani pokorili in iztrebili Indijance, Hitler Žide, Avstralci Aboridžine … Takšno iztrebljanje naroda se dogaja tudi danes v Sudanu, mediji in vlade pa si pri tem zatiskajo oči. Grozodejstva, ki se dogajajo tam, so nepopisna.
Križnar je na črno celino prvič prišel pred 30 leti kot popotnik. Danes se ga je prijel vzdevek rahala, nekdo, ki gre in vidi. V tem času je v svoji zavesti postal enak preganjanim domorodcem, ki imajo to nesrečo, da živijo na področju, bogatem z vodo in nafto, za katero se borijo Arabci, Kitajci in Američani. Njegovo poslanstvo se je začelo, ko je prepričal ameriške Žide, da obstaja na zemlji narod, ki je prav tako na pragu izumrtja, kot so bili med drugo svetovno vojno sami. Posledično je tudi ameriški odposlanec John Denford spregledal in prepričal najmočnejšo svetovno velesilo, da morajo Afriko reševati v Sudanu. Odcepitev Južnega Sudana, ki jo je Križnar označil kot šarado pretvarjanje je posledica tega njegovega obiska. Južni Sudan je bogat z nafto in to je pravi razlog za ameriško pomoč pri odcepitvi. Ljudi severno od meje Nubske gore in Darfur so prepustili usodi. Križnar je svojo podporo našel pri nekdanjem slovenskem predsedniku vlade Janezu Drnovšku, ostala politična elita v Sloveniji pa tudi danes ne kaže interesa za Nube. Križnar je zbral denar, s katerim so z ostalimi aktivisti nakupili mini video kamere, s katerimi počasi pokrivajo sever države. Večina od njih je očem skrita in preko satelitov prenašajo podatke o zločinih nad prebivalstvom. Posnetki so verodostojni pokazatelj na mednarodnem sodišču. Statistično gledano so se poboji, pohabljanja in posilstva na področjih, kjer jih pokrivajo mini kamere, skoraj nehali. Izpostavil je pomoč nekaterih svetovno prepoznavnih ljudi, kot so George Clooney, Angelina Jolie, Lena Riefensthal in drugih.
S svojo knjigo se tako bori proti zatiskanju oči pred grozodejstvi, ki se dogajajo zdaj. Tomo Križnar je odgovarjal na vprašanja iz občinstva. Med drugim je odgovoril Francu Zabukovšku, ki je iz naftalina ponovno potegnil spor med partizani in domobranci, da se tudi Darfurci ne znajo povezati v eno močno silo in skupaj upreti. Dodal je, da je zgrožen, da se je rodil takšnemu narodu, kot smo Slovenci, ki so izgubili razsodnost in se med seboj pobijali. Križnar ni imel odgovora na Zabukovškovo vprašanje. Dodal je, da bi najraje videl, da bi se belci in črnci »poženili« in se s tem tudi genetsko okrepili. Afrika je po njegovem ključ do preživetja zahodne civilizacije.
jg / Šentjurske novice, 26. 10. 2011
v: jg
