Lani v Sloveniji primeri stekline pri 14 lisicah in dveh kravah; pričanja se polaganje vab

29. 9. 2011 5:50
 
Steklino pri ljudeh lahko stoodstotno preprečimo s takojšnjo in primerno zdravstveno oskrbo. Kadar pa človek, ki ga je poškodovala stekla žival, ne prejme pravočasne zaščite proti steklini, je bolezen zanj smrtna. Med letoma 1946 in 1950 je za steklino v Sloveniji umrlo 14 oseb, po letu 1950 pa pri nas stekline pri ljudeh več ni. V letu 2010 so v Sloveniji na prisotnost virusa stekline pregledali 2.573 živali (največ divjih); steklina je bila potrjena pri štirinajstih lisicah in dveh govedih. Od januarja do marca letos je veterinarska služba v Sloveniji pregledala 775 živali in pri nobeni niso ugotovili virusa stekline.

Ob svetovnem dnevu boja proti steklini, 28. septembru, so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opozorili na preprečevanje stekline tako pri ljudeh kot pri domačih in gozdnih živalih. Med najvažnejšimi preventivnimi ukrepi za preprečevanje stekline v Sloveniji je vsakoletno cepljenje lisic proti steklini, ki ga opravijo s polaganjem vab z letali. Tudi letos bodo s polaganjem vab pričeli v prvih dneh oktobra, akcija pa bo potekala do sredine novembra. V času polaganja vab je še posebej pomembno, da so ljudje poučeni o ukrepih, ki so potrebni, če po nesreči ali zaradi nevednosti pridejo v stik z vabo. V tem primeru morajo nujno poiskati zdravniško pomoč. Glavni vir okužbe s steklino pri ljudeh so ugrizi živali. Številni posamezniki, ki jih poškodujejo domače ali divje živali, morajo biti po ugrizih, če veterinarsko opazovanje živali ni možno, proti steklini zaščiteni s cepljenjem. V antirabični ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje vsako leto obravnavajo približno 600 ljudi, ki so jih poškodovale divje ali domače živali. »Povzročitelji ugrizov so največkrat psi in mačke. Nevarnost za prenos virusa stekline na ljudi in domače živali predstavljajo predvsem lisice. Lani je bila steklina potrjena tudi pri dveh govedih. Na Celjskem smo v letu 2008 potrdili steklino tudi pri psu, ki proti steklini ni bil cepljen. Zaradi tega je potrebno še posebej opozoriti, da je ob vsakem ugrizu živali potrebno poskrbeti za antirabično zaščito poškodovanca. Človek se namreč okuži preko rane s slino okužene živali. Najnevarnejše so rane, ki segajo čez podkožje. V primeru ugriza moramo rano najprej temeljito sprati, najbolje s tekočo vodo in z navadnim milom. Rane ne polivamo z razkužili in alkoholom. Nemudoma moramo obiskati zdravnika zaradi oskrbe poškodbe in zaščite proti tetanusu. Nato moramo na obravnavo še v antirabično ambulanto območnega zavoda za zdravstveno varstvo,« je povedala dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Otroci so najpogosteje poškodovani v glavo ali vrat, največkrat jih poškodujejo domači psi, opozarjajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in poudarjajo pomen odgovornega ravnanja lastnikov živali. Ti naj bi preprečevali situacije, v katerih lahko hišni ljubljenec – največkrat pes – ogrozi druge ljudi in živali. Prav tako na zavodu svetujejo, naj se ljudje izogibajo stikom s potepuškimi in divjimi živalmi, naj se ne dotikajo nastavljenih vab za lisice, naj skrbijo za redno cepljenje domačih psov in mačk proti steklini, naj ne dovolijo nenadzorovano gibanje domačim živalim, naj se ne dotikajo poginulih živali. Pomembno je tudi, da otroke naučmo pravilnega odnosa do živali.Ljudi največkrat ugriznejo psi in mačke

V antirabični ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so v letu 2010 zaradi ugrizov živali obravnavali 542 oseb, kar je nekoliko manj kot v letu 2009, ko so jih obravnavali 653. Med poškodovanci iz različnih krajev celjske regije prevladujejo odrasli, stari od 50 do 59 let. Od 542 ljudi, ki so lani po ugrizih poiskali pomoč na celjskem zavodu, je bilo proti steklini skupno cepljenih 164 poškodovancev. Poleg psov in mačk so ljudi poškodovale tudi druge živali: zajec, prašič, lisica, veverica, podgana in dihur. Eno osebo so obravnavali zaradi stika z vabo za lisice.

Posameznikom, ki jih poškodujejo domače živali, na zavodu svetujejo, da ugotovijo, kdo je lastnik živali in tako pridobijo informacije, ki so potrebne za veterinarsko opazovanje živali. Kadar je lastnik živali znan, poškodovanca ne cepijo takoj, ampak cepljenje odložijo do zaključenega veterinarskega nadzora nad živaljo, ki je povzročila poškodbo. Lastnik živali je v skladu z zakonodajo dolžan žival peljati na veterinarske preglede ne glede na to, ali je bila žival cepljena proti steklini ali ne. Če veterinarji ugotovijo, da žival ni stekla, o tem obvestijo območni zavod za zdravstveno varstvo. Kadar tveganja za steklino ni, cepljenje ni potrebno. Kadar pa človeka poškoduje neznana oziroma divja žival ali pa okoliščine ugriza nakazujejo, da je žival stekla, je potrebno poškodovanca cepiti proti steklini.

 

Ljudi največkrat ugriznejo psi in mačke

V antirabični ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so v letu 2010 zaradi ugrizov živali obravnavali 542 oseb, kar je nekoliko manj kot v letu 2009, ko so jih obravnavali 653. Med poškodovanci iz različnih krajev celjske regije prevladujejo odrasli, stari od 50 do 59 let. Od 542 ljudi, ki so lani po ugrizih poiskali pomoč na celjskem zavodu, je bilo proti steklini skupno cepljenih 164 poškodovancev. Poleg psov in mačk so ljudi poškodovale tudi druge živali: zajec, prašič, lisica, veverica, podgana in dihur. Eno osebo so obravnavali zaradi stika z vabo za lisice.

Steklina je virusna bolezen osrednjega živčevja. Zbolijo toplokrvne živali, ki lahko z ugrizom okužijo človeka. Po pojavu znakov okužbe se bolezen najpogosteje konča s smrtjo poškodovane osebe. Najnevarnejše so rane, ki segajo čez podkožje. Doba inkubacije (čas od okužbe do izbruha bolezni) je dolga več tednov ali mesecev. Virus od mesta vnosa potuje po živcih do možganov, kjer se hitro razmnožuje in nato razširi po različnih delih telesa. Do sedaj ne poznamo testa, s katerim bi ugotovili steklino še pred izbruhom bolezenskih znakov.

Cepljenje proti steklini je smiselno tudi v nekaterih drugih primerih. Preventivno bi morali biti cepljeni tisti posamezniki, ki so zaradi svojih hobijev (denimo lovci) ali poklicne izpostavljenosti okužbi bolj izpostavljeni. Preventivno se pred steklino zaščitijo tudi potniki, ki odhajajo na območja, na katerih je steklina endemična (Nepal, Indija, nekatere države Afrike in Južne Amerike). Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so lani preventivno cepili le 11 popotnikov, v letošnjem letu pa do sedaj skupno 12 potnikov. Poleg tega na celjskem zavodu cepijo tudi pripadnike slovenske poklicne vojske. 

Za prenos stekline so pomembne lisice, volkovi, šakali in netopirji (nevarnost v jamah). Z virusom pa se lahko okužijo tudi domače živali. V Evropi so glavne prenašalke virusa stekline lisice. V svetovnem merilu so ugrizi steklih psov glavni vzrok za steklino pri ljudeh. Več kot 3 milijarde ljudi živi na območjih, kjer je steklina zelo pogosta. Vsako leto približno 55.000 ljudi na svetu zaradi stekline umre, največ v Afriki in Aziji. Samo v Indiji letno zaradi stekline umre blizu 25.000 ljudi. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je ta podatek podcenjen in da dejansko umre zaradi stekline veliko več ljudi. Tveganju za okužbo so najbolj izpostavljeni otroci, mlajši od 15 let, zaradi pogostejših stikov z živalmi. Letno je v svetu proti steklini po ugrizih cepljenih več kot 10 milijonov oseb, največ v Aziji. Za cepljenje proti steklini je v razvitem svetu na voljo učinkovito cepivo, ki ga s posebnimi postopki pridelujejo na celičnih kulturah. V nekaterih, zlasti azijskih državah, pa še vedno za cepljenje oseb po poškodbi uporabljajo cepivo, ki je pridelano iz možganov steklih živali. V primerjavi s sodobnimi cepivi imajo tako pridelana cepiva hude, celo smrtne neželene učinke po cepljenju.

 

*Veliko večino primerov stekline so lani obravnavali na območju bližnjih Haloz

 

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X