V občini Šentjur imamo 50 ekoloških otokov, kamor lahko ločeno odlagamo steklo, papir in embalažo. Pri tem pa nismo najbolj uspešni, saj ločeno zberemo manj kot petino odpadkov, medtem ko prebivalci najbolj ekološko osveščenih slovenskih občin v ločene posode odložijo že polovico vseh odpadkov. V odvoz smeti iz domačih zabojnikov sta vključeni dve tretjini gospodinjstev v občini, kjer je evidentiranih tudi 176 točk z na črno odloženimi odpadki v naravi. Kaj storiti, da bomo sledili bolj zelenim trendom? Smo na Šentjurskem res dobro »opremljeni« z ekološkimi otoki, kako je poskrbljeno za zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov?
S smetmi je hudič. Tako na globalni kot državni ravni, pa seveda tudi v domačem kraju in v lastnem gospodinjstvu. Dnevno ustvarimo celo goro različnih odpadkov, ki jih moramo nekako spraviti do ustreznih zabojnikov. Pred domačim pragom imamo načeloma samo univerzalne kante za smeti, a v oči bode podatek, da je v organiziran odvoz smeti v občini Šentjur še vedno vključenih le 65 odstotkov gospodinjstev. »Še nedavno je imelo odvoz smeti urejeno le polovico gospodinjstev. Še vedno je vključenost premajhna, a se vendarle izboljšuje. Ocenjujemo, da imajo v praksi odvoz urejene tri četrtine gospodinjstev. V mestu Šentjur je vključenost skorajda popolna, več težav je na podeželju. Pozvali smo vsa gospodinjstva, da se vključijo v odvoz. Nadzor izvaja tudi inšpektor, ki gospodinjstva brez urejenega odvoza najprej opozori, če se v doglednem času ne odzovejo, pa je predvidena tudi kazen,« je povedal Edi Peperko, vodja oddelka za okolje in prostor na občini Šentjur.
Z vključenostjo v odvoz odpadkov (zanj podjetje Simbio zaračuna 12,55 evra) pa je povezana tudi organiziranost tako imenovanih ekoloških otokov. Trenutno je po občini 50 mest, kjer so zabojniki za steklo, papir in embalažo, ekološki otok pa je sicer predviden na 500 prebivalcev. Temu standardu je zadoščeno predvsem v strnjenih naseljih, več težav je na podeželju.
Pomembnost ekoloških otokov
Ko ekološko osveščeni občan zbere voljo, se oprta z ločenimi odpadki napolnjenimi vrečkami in se loti iskanja ekološkega otoka. To pa ni vedno najbolj enostavno, saj imajo prebivalci v veliko naseljih v šentjurski občini do prvega ekološkega otoka, kljub teoretično zadovoljivi pokritosti, v praksi zelo dolgo pot. Marsikdo mora vreče naložiti v avto, se malo voziti naokrog in najti po možnosti ne do vrha napolnjene zabojnike.
V celjskem Simbiu, ki skrbi tudi za šentjursko ravnanje z odpadki, pojasnjujejo, da je razporejenost posod za ločeno zbiranje odvisna od soglasij lastnikov zemljišč, pri čemer pa se marsikdaj zaplete. »V našem interesu je, da je ekoloških otokov čim več, da stojijo čim bližje domov občanov in na obljudenih lokacijah, vendar pa je v praksi tako, da na teh mestih iz objektivnih razlogov vedno ne moremo postaviti zabojnikov, saj ne dobimo soglasij lastnikov zemljišč,« pojasnjuje Helena Kojnik iz Simbia.
V zadnjem času so v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in podjetjem Simbio vzpostavili 13 novih ekoloških otokov, so povedali na šentjurski občini. Ločevanje odpadkov je seveda z ekološkega vidika izjemno pomembno, saj vse preveč surovin, ki jih je mogoče reciklirati, pristane med mešanimi komunalnimi odpadki. Po evropski direktivi moramo tudi v Sloveniji do leta 2020 doseči 50-odstotno uspešnost pri ločenem zbiranju odpadkov. Takšno uspešnost trenutno dosegajo le redke slovenske občine, vzorčni primer je na primer Vrhnika, kjer so ekološke otoke uvedli praktično v vsako ulico in zaselek.
V Sloveniji po nekaterih podatkih v povprečju ločeno zberemo le 18 odstotkov vseh odpadkov, na Celjskem celo le okoli 10 odstotkov. V Simbiu ocenjujejo, da se trendi iz meseca v mesec vendarle izboljšujejo, ocenjujejo, da v Šentjurju trenutno ločeno zberemo okoli 20 odstotkov odpadkov, odvisno od frakcije. Za odpadke sicer poskrbijo v modernem Regijskem centru za ravnanje z odpadki v Celju.
Kaj storiti?
Osveščanje je kar prevečkrat univerzalen odgovor za vse šibke točke, s katerimi se srečuje naša družba. Ampak tudi na področju odpadkov nam kaj drugega ne preostane. V Simbiu obljubljajo, da bodo skušali izboljšati mrežo ekoloških otokov in vzpostaviti zbiranje bioloških odpadkov, te dni po naših krajevnih skupnostih poteka zbiranje nevarnih odpadkov na terenu, nekatera gospodinjstva so že opremljena z rumenimi zabojniki za zbiranje embalaže po sistemu od vrat do vrat.
In kako povečati našo okoljsko zavest?
V nekaterih slovenskih občinah inšpektorji izvajajo preventivni nadzor nad ločevanjem odpadkov, za malomarno odlaganje smeti so predvidene tudi kazni. Komunalno-cestnega inšpektorja si z občino Vojnik delimo tudi v Šentjurju, to funkcijo opravlja Božidar Rezar: »Na področju, kjer je vzpostavljen sistem ekoloških otokov, so občani dolžni ločeno zbirati odpadke. Organske odpadke je potrebno kompostirati oziroma jih odlagati v posodo za organske odpadke. Papir, steklo in embalažo moramo odlagati na ekoloških otokih. Zagrožena globa za kršitve je 41,70 evra.«
Seveda pa niti kaznovalna politika naše okoljske zavesti ne bo izboljšala. Po zadnjih podatkih, zbranih s popisi divjih odlagališč, je v občini Šentjur 176 točk z na črno odloženimi odpadki v naravi. Nujno je, da imajo vsa gospodinjstva urejen tedenski odvoz odpadkov (tudi samotne hiše na podeželju), potem lahko začnemo razmišljati tudi o ločevanju. Mrežo ekoloških otokov bo potrebno nadgraditi, da odlaganje doma sortiranih odpadkov ne bo več projekt, ki ti lahko vzame tudi uro časa. Takrat bo mogoče več zahtevati tudi od ljudi.
Ukvarjanje s smetmi pač ni najbolj prijetno početje, četudi smo si za utapljanje v takšnih in drugačnih odpadkih krivi predvsem sami. Ste kdaj v trgovini že razmišljali, koliko različnih odpadkov bo ostalo od vaših nakupov, ki ste jih zložili v okolju škodljive plastične vrečke?
Zakaj ni več organiziranega zbiranja kosovnih odpadkov?
V občini ni več tradicionalnega zbiranja kosovnih odpadkov, ki je po krajevnih skupnostih potekalo dvakrat letno Občani imamo po novem na voljo dopisnico za naročilo odvoza kosovnih odpadkov, ki jo lahko izkoristimo kadar koli v letu, še vedno pa lahko štirikrat letno tovrstne odpadke peljemo na Bukovžlak. Se je spremenjen način res izkazal za dobrega, je strah, da bo tako več odpadkov spet pristalo v naravi, (ne)upravičen? V podjetju Simbio odgovarjajo, da imajo tako večji nadzor nad kosovnimi odpadki, po njihovih podatkih so občani z novim sistemom zadovoljni.
Drugače menijo na občini Šentjur. »Po informacijah iz krajevnih skupnosti pomeni nov pristop korak nazaj,« pravi Edi Peperko. Predvsem na podeželju je veliko takšne in drugačne krame, ki so jo bili ljudje dolga leta vajeni odlagati na lokalna zbirna mesta, nov sistem zahteva nekoliko več angažmaja in volje. Občani se bodo morali navaditi, da pokličejo na Simbio, morda pa bi vendarle kazalo razmisliti o kakšni vmesni, prehodni različici. Na Občini Šentjur pravijo, da se bodo o problematiki zbiranja kosovnih odpadkov še pogovarjali s podjetjem Simbio.
L. H. / Šentjurske novice, 25. 5. 2011
V središču Šentjurja občani večkrat naletijo na (pre)polne ekološke otoke, okoli zabojnikov je tudi veliko umazanije in razsutih odpadkov. Na odlagališču nasproti gasilskega doma (pri Bohorču) je bilo pred dnevi, tako kot že mesece, veliko razbite steklovine. V Simbiu odgovarjajo, da se trudijo otoke čim bolj redno prazniti, če občani opazijo polne zabojnike in umazanijo v okolici, pa svetujejo, da nemudoma pokličejo na njihovo dežurno številko 080-16-16. Obljubljajo hitro posredovanje.
