Mladega kolesarja Urbana Ferenčaka so prvi junijski petek tudi v šentjurskem okolju potrdili z napisom na tabli šentjurskih olimpijcev. Sam si želi, da bi se nekoč napis nekoliko spremenil, saj bi rad nastopil na „pravih” olimpijskih igrah. Letos verjetno še zadnjo sezono tekmuje v cestnem (Radenska KD Življenje) in gorskem (Torpado Surfing Shop, Italija) kolesarstvu obenem. Glavni cilj sezone je osvojitev naslova državnega prvaka v kategoriji do 23 let v gorski dirki, s tem pa bi serijo naslovov podaljšal na štiri.
Kadar je doma, so njegove priljubljene gorske trase Resevna (gor po pešpoti, dol od stolpa in na mlin), Rifnik, Svetina in Celjska koča, ko pa sede na cestno kolo, se odpravi v srce Kozjanskega ali sodeluje na redni sredini celjski rundi, ki si jo začini z lastnimi dodatki. V zadnjem času so vedno bolj priljubljeni šprint v mestu, kjer na izločanje tekmujeta po dva tekmovalca, zadostuje pa že 300 do 400-metrska proga. Po njegovem mnenju je za kaj takega idealno tudi središče Šentjurja, sam pa bi se bil pripravljen vključiti v organizacijo morebitnega dogodka.
Odkrili tablo tretjemu šentjurskemu olimpijcu in prvič razglasili naj športnike osnovnih šol
Kolesarski drobir
Rekreativna kolesarka Sara Frece je na maratonu Franja med ženskami dosegla 7. mesto, 156-kilometrsko progo pa je prevozila v skoraj štirih urah. Sara je stopila tudi na stopničke, saj je bila v sta starostni kategoriji do 29 let druga. Na Tuševem vzponu na Celjsko kočo je s časom 26:44 absolutni ženski konkurenci zasedla 5., v ategoriji rojenih med letoma 1982 in 1986 pa je bila najhitrejša.
Konec maja je bila med Šentjurjem in Celjem rekreativna kolesarska prireditev Na kolo 2011, ki je naslednik nekdanjega Majskega kroga. Tokrat se je po običajni trasi preko Proseniškega na 14-kilometrsko progo podalo zgolj 30 kolesarjev, med katerimi je bil tudi župan Marko Diaci.
Povsem drugače je bilo na 5. kolesarskem maratonu med gasilskimi domovi na Šentjurskem, ki ga je organiziralo PGD Lokarje. Na voljo sta bili progi v dolžini 50 in 92 kilometrov, trasa pa se je od lanske rahlo razlikovala na daljši progi, in sicer med Hrastjem in Žegrom, s čimer so se izognili makadamu, ki so ga kolesarji morali prevoziti le pri odseku pri Dobju pri Lesičnem.
bR
*Na sliki je osnutek možnih tras mestnega šprinta v središču Šentjurja. Bo kaj prišlo do uresničitve?
