Strojni ključavničar po izobrazbi šteje 47 let, od tega jih je 12 oddelal v Alposu. Leta 1996 je naredil šolo za učitelja vožnje A in B kategorije, v tem poklicu uživa in mu je v veselje. Je poročen in oče dveh otrok. V prostem času prepeva v moškem, mešanem, cerkvenem pevskem zboru Dramlje in v skupini Ljudski pevci Dramlje. Preostanek prostega časa rad izkoristi za športne aktivnosti in sprehode v naravo ter igranje diatonične harmonike.
G. Lavbič, v občinski svet ste na listi Slovenske ljudske stranke prišli s preferenčnimi glasovi s četrtega mesta. S čem ste prepričali volivce?
V občinskem odboru SLS-a se v štirih letih ni naredilo nič oz. premalo, da bi volivci dobili signal, da gre za resno parlamentarno stranko. Na to sem opozarjal že pred volitvami, zato so me člani stranke, simpatizerji in tisti, ki me dobro poznajo, podprli in mi zaupali svoj glas na volitvah v občinski svet občine Šentjur.
Rezultat SLS v Šentjurju je vsak mandat slabši, kljub temu, da imate karizmatičnega predsednika Radovana Žerjava in doma starega političnega mačka Jurija Malovrha. Zakaj ljudje niso več naklonjeni tej desni politični opciji, ki je pred 12 leti imela v rokah šentjursko oblast?
Tako je v politiki, če ne delaš, nisi aktiven in ne moreš pričakovati uspehov, ki bi prišli kar sami od sebe. Sem pa optimist in vem, da bomo postavili šentjursko SLS na nove trdne temelje. Vesel sem za našega predsednika mag. Radovana Žerjava, ki je začel z drugačnim načinom vodenja stranke, ki je politika predlogov, konsenza in dialoga. Podpora stranki na nacionalni ravni narašča in tako bo tudi v Šentjurju. Jurij Malovrh je bil deležen neutemeljenih kritik, ko se je SLS borila za tretji mandat na županskih volitvah, čeprav je naredil ogromno dobrih projektov za Šentjur. Če se samo spomnimo projektov kot je telefonija, vodovod, ceste, podvoz, Dom starejših, šola na Prevorju itd. Ne glede na vse to pa v proračunu ni bilo več kot sedemsto tisoč evrov kreditov. V prejšnjih dveh mandatih pa so pridelali preko 9 milijonov evrov različnih kreditov. Obveznosti kreditov, ki so jih ustvarili ravno tisti kritiki na čelu z županom Štefanom Tislom. Nekatere obroke bo občina začela plačevati šele v letu 2024, do takrat pa »mastne« obresti.
Je SLS v občinskem svetu pozicijska ali opozicijska stranka? Podpirate namreč večino županovih predlogov. Ste z delom župana mag. Marka Diacija zadovoljni?
Za enkrat je tako, da podpremo vse, kar je dobro za občino in občane, seveda kar je še možno narediti glede na slabo finančno stanje. Župan mag. Marko Diaci je županovanje vzel zelo resno in ocenjujem, da zelo dobro.
Koalicija da ali ne niti ni tako pomembno, bo pa v prihodnosti tudi to tema v občinskem svetu. Sedaj, ko je sprejet občinski proračun, smo občini omogočili normalno delovanje.
Zakaj še nimamo podžupana? Ni primernega kandidata, kateremu bi župan Diaci zaupal ali mislite, da bi z imenovanjem politično opredeljenega župana vnesel razdor v občinski svet, za katerega še vedno nimamo uradne koalicije? Iskre se krešejo večinoma med SDS in LMD.
Res je, nimamo še podžupana, bo pa ta odločitev zagotovo znana v bližnji prihodnosti. Pomoč podžupana bo gotovo dobrodošla. O iskricah med SDS in LMD ne vem veliko, zato je komentiranje teh z moje strani brezpredmetno.
Lahko torej po vašem župan izpelje svoj mandat brez imenovanja podžupana?
Mislim da ne, gre enostavno za preveliko reprezentativnih nastopov na različnih prireditvah, otvoritvah in drugih pomembnih opravil, ki jih mora župan poleg svojega profesionalnega dela opravljati. In tu mu bo podžupan prišel še kako prav.
Znižanje komunalnega prispevka takoj po nastopu mandata župana Diacija je povzročilo tako negativne kot pozitivne odzive. Negativne pri občanih, ki so pred kratkim vplačali komunalni prispevek še po starem obračunu, in pozitivne pri tistih, ki so počakali na spremembo. Je nižanje komunalnega prisevka v takšni meri občinska razprodaja?
Poglejte, če želimo spodbuditi razvoj gospodarstva, potem je to edina prava rešitev. Če želimo, da bodo družine še lahko gradile individualne družinske hiše, je to za njih neka olajšava, ki jih bo obdržala v našem okolju. Komunalni prispevek smo znižali za toliko, da je primerljiv z ostalimi občinami v regiji. Zato o razprodaji občinskega premoženja ni govora.
Šentjurčani smo predlagane vladne reforme zavrnili s kar krepko preko 80 % glasovi proti, kar nas je ponovno uvrstilo v sam vrh v primerjavi z ostalimi občinami. Kaj se bo po vaše zgodilo zdaj, lahko pričakujemo kakšen interventni zakon, zvišanje DDV, dajatev? Bo šla Slovenija po poti Grčije in Portugalske?
Zavrnitev vladnih reform sem pričakoval. Čeprav sem sam zagovornik, da bo glede na demografske spremembe potrebno delati kakšno leto dlje. Ampak ne na tak način, kot to počne sedanja vlada. Poglejte, če ne bomo zmogli ali znali usposobiti sistema zaposlovanja mladih in vseh ostalih nezaposlenih, ki bi radi delali, pa ni delovnih mest, potem nam nobena pokojninska reforma ne more pomagati pri izhodu iz krize. Samostojni podjetniki, manjša, srednja in velika podjetja se soočajo z neverjetno dolgimi birokratskimi postopki, kot je pridobivanje različnih dokumentacij in dovoljenj za odprtje novih dejavnosti. V tujini omogočajo podjetnikom moratorij, da lahko v roku petih ali več let, odvisno od velikosti podjetja, postopno uredijo dokumentacijo za odprtje določenega obrata. Pri nas pa mora biti vse do potankosti urejeno, še preden začneš s kakršno koli dejavnostjo. Potem je tu kmetijstvo: uvažamo izdelke, ki bi jih naše kmetijstvo lahko proizvedlo, imamo zelo slabo urejeno kmetijsko politiko in svetovanje. Turizem nam pušča še veliko neizkoriščenega potenciala, šele v zadnjih letih se je Slovenija začela predstavljati pod enotno blagovno znamko. Skratka, premalo se vlaga v razvoj sodobnih tehnologij, izdelkov na dodano vrednost, ni dovolj sodelovanja med univerzami, različnimi inštituti s podjetji, ki potrebujejo visoko usposobljen kader. Bančni sektor pa tudi ne daje možnosti za razvoj podjetništva, saj so banke enostavno predrage. Ko bodo ljudje zadovoljni na svojih delovnih mestih, bodo tudi delali dlje, zagotovo.
Ste predsednik Kulturnega društva Dramlje. Zanima me, kakšno je vaše mnenje do gradnje novega Kulturnega centra v Šentjurju. Potrebujemo takšen objekt in zakaj? Bi bila za novogradnjo kje bolj primerna lokacija?
Izgradnjo Kulturnega centra Šentjur podpiram, ker Šentjur sodoben kulturni center enostavno potrebuje. Občina z 18 tisoč prebivalci nima sodobnega, funkcionalnega in akustično primernega prostora za večje kulturne prireditve. Smiselno bi bilo razmisliti o vključitvi Glasbene šole Šentjur v ta projekt, seveda, če bi prostorske možnosti to dovoljevale. Lokacija bi lahko bila tudi druga, saj na trenutni lokaciji ni videti konkretne rešitve v zvezi z novo lokacijo Okrajnega sodišča Šentjur. Pa smo spet pri birokraciji, država sama sebi nagaja, da ne pride do dogovora med ministrstvom za pravosodje in kulturo. Kot kaže, bomo sedaj morali v Šentjurju problem rešiti sami z ustrezno novo lokacijo.
Lahko gospodarska kriza in varčevalni ukrepi v Sloveniji pod vprašaj postavijo tudi šentjurske paradne projekte – gradnjo kulturnega doma in šentjurske navezovalne ceste?
Gospodarska kriza lahko vpliva na sam potek gradnje, Kulturni center Šentjur bo v tem primeru zgrajen kakšno leto ali dve kasneje, kot je predvideno. V pristojnosti občine je, da se za navezovalno cesto pripravi vsa projektna dokumentacija, sama izgradnja ceste pa je v pristojnosti države.
Ko sva že pri cestah: na cesti preživite veliko ur. Kako ocenjujete višanje kazni za prekrškarje, smo Slovenci res divjaki na cestah? Kaj lahko še storimo za varnost udeležencev v prometu?
Tudi tukaj gre za vladanje političnih elit, ki pišejo zakone po lastni volji. Zato smatram, da je kazenski zakonik krivičen do malega človeka. Zato sem zagovornik skandinavskega modela, kjer se prekrškarja kaznuje po določenem odstotku glede na njegov mesečni dohodek. Seveda je razumljivo, da elita ne piše zakonov sebi v škodo.
Glede varnosti je tako, da imamo zelo slabe ceste, nekaj objestnežev na cesti, ki vseskozi izzivajo usodo in spravljajo v nevarnost ostale udeležence v prometu. Na to skupino voznikov bi policija morala dati poudarek in ustrezno ukrepati. Na splošno pa se prometna varnost v državi izboljšuje, saj imamo vsako leto manj mrtvih udeležencev v cestnem prometu. Avtošole dajejo voznikom ustrezno znanje za varno vožnjo, sedaj se veliko dela na izobraževanju otrok v osnovnih in srednjih šolah, vendar so tu še starejše generacije, ki še niso imele izobraževanja o strpnosti in etiki v cestnem prometu. Največji problem je prav gotovo socialna stiska ljudi in tempo življenja, ki so zaradi različnih življenjskih težav v avtomobilih v slabšem psihofizičnem stanju. K temu botruje alkohol, prehitra vožnja in zloraba drog.
Kakšen nasvet za voznike?
Voznik za volanom mora biti sproščen, zbran in skoncentriran na vožnjo. Vsakršna jeza, pretirano navdušenje ali časovna stiska lahko pripelje voznika do nepredvidljivih težav na vozišču. Zato voznice in vozniki, pravočasno na pot.
jg / Šentjurske novice, 22. 6. 2011
