Letos že sedmi tradicionalni pohod »od gorce do gorce« na Sladki Gori, v organizaciji Turističnega društva Skriti biser Sladka Gora, občine Šmarje pri Jelšah, turistično informacijskega centra Šmarje pri Jelšah, PGD Sladka Gora in ponudnikov gorc, je minil v prijetnem druženju ob domači kapljici in dobrotah sladkogorskih gospodinj.
Zbirno mesto je bilo od 9. ure dalje pred domom krajanov in gasilcev na Sladki Gori. Prisotne sta pozdravila Jože Čakš župan občine Šmarje pri Jelšah, ki se je zaradi ostalih obveznosti udeležil le dela pohoda in Janko Šket predsednik turističnega društva Skriti biser Sladka Gora. Med znanimi so se na pot po sladkogorskih gričih podali direktorica Zavoda za kulturo Rogaška Slatina mag. Klaudija Redenšek, poslanec Državnega zbora dr. Vinko Gorenak in direktorica Pegazovega doma Rogaška Slatina Kristina Kampuš. V čast domovini so Sladkogorske pevke zapele nekaj domoljubnih in ljudskih pesmi.
Krožna pohodniška pot je pohodnike vodila mimo enajstih postojank oz, gorc. Prva je bila na Šketovi gorci, kjer so ponujali odprta ustekleničena vina, dobrote iz čebeljega panja, aronijeve likerje in žganje. Največjo pozornost pa je pritegnila izdelava vinskih sodov na star način.
Potem se je pot začela počasi vzpenjati in pohodniki so se najprej ustavili na Kropčevi gorci, kjer so lahko okusili domače likerje in vino. Pot je postajala vedno bolj strma.
Kratek počitek so si popotniki privoščila pri kmečki hiši pisatelja Alojza Hergoutha spili požirek izvirske vode in krenili naprej. Že tukaj se je razprostiral čudovit razgled na Sladko Goro, še večji užitek pa se je ponujal na Potiskovi domačiji, kjer so ponujali domače narezke, domač kruh in odprta vina. Prikazana je bila tudi izdelava vinogradniškega kolja.
Pot je pohodnike vodila naprej po Pečici do Andrejeve gorce, kjer so si lačni lahko napolnili želodce s odojkom iz krušne peči in domačim kruhom vse skupaj pa zalili z domačo kapljico. Na peti postojanki Cerkvi Sv. Mihaela je bila ob 13. uri sveta maša, pred in po maši pa je bil možen ogled cerkve.
Nato se je pot začela počasi spuščati v dolino. Pohodniki so se ustavili na slikarski razstavi amaterskega slikarja Slavka Jeriča poskusili liker iz gozdnih jagod kupili kakšen spominek in krenili naprej. Na Majcenovi gorci, so ponujali pogačo, bograč, odojka in odprta vina.
Osma postojanka Čebularjeva gorca je imela raznoliko ponudbo. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo in ples in ogled sobe kjer so bile razstavljene slike evropskih in slovenskih slikarjev ter sto let stare citre. Sitarjeva gorca je ponujala malico na žlico, ki so je pohodniki morali obvezno poplakniti z domačo kapljico. Smoletov gorca je imela bogato kulinarično ponudbo. Na voljo je bilo vse od gobove juhe z ajdovimi žganci, pohorskega lonca, pečenih svinjskih rebrc s praženim krompirjem in solato. Tudi tukaj so se pohodniki lahko zavrteli ob zvokih domače glasbe.
Na zadnji postojanki Juršetovi gorci je bila pokušina domačih salam in vina. Za bolj lačne je bil na voljo odojek s prilogo, meso iz žara in malica na žlico. Za ples je bila na voljo živa glasba. Zabava je po gorcah trajala še dolgo v noč. posebna pohvala velja domačemu ansamblu »Biserni zvoki«, ki je z glasbo pohodnike spremljala celotno pot.
Vabljeni k ogledu fotoutrinkov s pohoda v fotogaleriji na Kozjansko.info.
t,f,: Polona Bercko
