Po dokapitalizaciji, ki so jo izvedli konec prejšnjega leta, so novi lastniki Alposa za prokurista družbe imenovali Ljuba Osovnikarja, ki bo vodil tudi hčerinsko podjetje Alpos Metalurgija. Osovnikar, oče znanega atleta Matica, je nazadnje vodil družinsko podjetje Dental market v Škofji Loki, pred leti pa je sedel v upravi jeseniškega Acronija. Tu je tudi povezava z novimi lastniki, saj ima Slovenska industrija jekla 20 % lastništva Alposa, preostanek pa je v posesti petih bank (Abanka, Factor banka, NKMB, NLB in Probanka).
Potem, ko je dolgoletni direktor Mirjan Bevc zaradi zdravstvenih težav lanskega novembra posle poveril članu uprave in finančnemu direktorju Konradu Marotu, se kot kaže izteka obdobje, ko so za poslovanje podjetja skrbeli domači kadri.
Podjetje je še vedno v postopku prisilne poravnave, ki jo vodi Andrej Marinc, celjsko okrožno sodišče pa je znova preložilo narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, ki bi morala biti sprva v sredo, potem pa 23. februaja, novi datum pa je sedaj 2. marec.
Alposova uprava se je po rekordnem 213-milijonskem dolgu pred časom z upniki uspela poravnati, da bodo terjatve v zmanjšanem obsegu odplačevali poldrugi desetletje, še vedno pa ni sredstev v višini 15 mio EUR za zagon proizvodnje v cevarni, kar je vitalnega pomena za preživetje podjetja.
Preberite tudi
Alpos se je rešil z dokapitalizacijo – Delo, 7. 1. 2011
Odločanje o usodi Alposa znova prestavljeno – Večer, 29. 1. 2010
Reševanje šentjurskega giganta: Milijoni za Alpos
Pet bank upnic in Slovenska industrija jekla so v začetku januarja vplačali milijon evrov, s čemer so dokapitalizirali Alpos, ki se je tako zelo verjetno izognil stečaju in ga čaka prisilna poravnava. Pogajanja o zagotovitvi 15 milijonov evrov obratnega kapitala še potekajo. Podjetje ta denar nujno potrebuje za zagon proizvodnje.
Prvi teden novega leta je prinesel končno nekaj zadovoljstva tudi v Alpos. Pet bank upnic (NKMB, NLB, Abanka, Factor banka in Probanka) in Slovenska industrija jekla (SIJ) je 5. januarja vplačalo milijon evrov in tako dokapitaliziralo največje šentjursko podjetje. Lastništvo Alposa se je zdaj popolnoma spremenilo, 20 odstotkov je pripadlo SIJ-ju, preostanek pa so si v enakih deležih razdelile banke. Kot je znano, so razlastitev obstoječih delničarjev v korist upnikov podjetja dosegli po novi insolventni zakonodaji, s čemer med lastniki Alposa ni več češke družbe Arcelor Mittal (imela je 38-odstotni delež) in podjetji z javnosti neznano lastniško strukturo iz Liechtensteina. Pod nosom za lastništvo (in dolgove) v Alposu so se obrisali tudi mali delničarji. Tik pred vpisom novih delnic bank upnic in SIJ-a se je zgodil še en zanimiv manever. Liechtensteinska družba Benkol Establishment se je odpovedala lastništvu dobrih 21 odstotkov delnic (te so nekaj dni kasneje sklicujoč se na že omenjeno novo zakonodajo razlastili), katerih lastnik je postal Vladimir Šprah, sicer dolgoletni predsednik nadzornega odbora Alposa. Mediji so že pred časom pisali, da za »poštnimi nabiralniki« v Liechtensteinu stojijo posamezniki iz vodstva Alposa (ti kaj takšnega odločno zanikajo), zadnji manever pa bi lahko to samo potrjeval. Zanimivo bi bilo izvedeti tudi za lastniško strukturo drugega, zdaj že nekdanjega liechtensteinskega lastnika Alpe-Adria Privatbank. Tudi ta vprašanja smo med drugim naslovili na upravo Alposa, vendar so nam iz tajništva sporočili, da Rado Marot, ki še vedno nadomešča Mirjana Bevca, zaradi polne zasedenosti okrog izvedbe prisilne poravnave in poti v tujino, ni uspel odgovoriti. Morda mu bo uspelo do februarske številke ŠN. V naslednjem mesecu naj bi reševanje Alposa dobilo še bolj trdne temelje. V sklepni fazi so dogovori o zagotovitvi obratnega kapitala v višini 15 milijonov evrov obratnih sredstev za zagon cevarske
proizvodnje. Nove banke upnice in SIJ so dali izjavo, da so pogajanja o zagotovitvi odrešilnih milijonov v sklepni fazi. Bo to pomenilo mirnejše čase tudi za 830 zaposlenih (od tega 420 v Šentjurju) ali pa se bodo novi lastniki odločili tudi za reorganizacijo, morda celo odpuščanja? Prisilna poravnava naj bi ob sporazumu z upniki uspela, prisilni upravitelj Andrej Marinc pa naj bi umaknil zahtevo po stečaju. Takrat se bo pravo reševanje šentjurskega giganta šele začelo, saj bo potrebno ponovno zagnati ključno cevarsko proizvodnjo in spet pridobiti kupce.
L.H. / Šentjurske novice, 26. 1. 2011
