Z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so sporočili, da so na Celjskem v minulem tednu zabeležili povečano število bolnikov s prehladnimi obolenji. V Sloveniji so laboratorijsko že potrdili primere okužb z vsemi tremi virusi gripe, ki krožijo v tej sezoni po Evropi. Ker so vsi trije podtipi gripe, ki dokazano krožijo v sedanjem obdobju gripe, zajeti v letošnjem cepivu proti gripi, na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje priporočajo preventivno cepljenje. Na ta način se lahko pred gripo najučinkoviteje zaščitimo.
»Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Kot kažejo laboratorijske ugotovitve, tudi v Sloveniji krožijo trije virusi gripe, in sicer dva virusa gripe podtipa A (pandemski H1N1 in H3N2) ter virus gripe B. Cepljenje priporočamo vsem prebivalcem, še zlasti bolj ogroženim skupinam: starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom, tudi družinskim članom majhnih otrok, ki proti gripi še ne morejo biti cepljeni, nosečnicam v drugem in tretjem tromesečju, ljudem, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje ter zdravstvenim in drugim delavcem, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti. Cepi se lahko vsakdo, razen oseb, ki imajo dokazano alergijo na sestavine cepiva,« je pojasnila dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Tisti, ki se odločijo za cepljenje, postanejo odporni na viruse, ki povzročajo gripo. Solidna zaščita pred okužbo nastane v enem do dveh tednih po cepljenju. Dovolj je cepljenje z enim odmerkom. Le otroci mlajši od 9 let, ki še nikoli niso bili cepljeni proti gripi, morajo dobiti dva odmerka cepiva v presledku štirih tednov. Cepljenje je priporočljivo za otroke, starejše od 6 mesecev.
»Več ljudi se cepi, težje se gripa širi. Gripa je nevarna zaradi možnosti pojava velikih epidemij in resnih komplikacij, ki se najpogosteje kažejo kot virusne in bakterijske pljučnice,« je poudarila dr. Alenka Trop Skaza. Okužba z virusom gripe lahko poslabša kakšno drugo, že prej prisotno bolezen. Bolezenski znaki, ki opozarjajo na gripo, so visoka telesna temperatura, mrazenje, izčrpanost, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Bolezenski znaki drugih akutnih virusnih obolenj dihal oziroma viroz so zelo podobni, a blažje izraženi. V primeru virusnih okužb obisk pri zdravniku ni potreben. Gripe ne zdravimo z antibiotiki, saj jemanje antibiotikov ne bo odpravilo bolezni, ki so jo povzročili virusi. Kadar zbolimo, ostanemo doma, počivamo in pijemo tople napitke, visoko vročino pa znižujemo z zdravili za zniževanje temperature. Zdravnika moramo obiskati, kadar po več dneh visoke vročine ni izboljšanja ali če se splošno počutje močno poslabša.
Širjenje gripe zmanjšujemo z rednim in temeljitim umivanjem rok z milom in vodo, z rednim čiščenjem površin in predmetov z vodo in detergentom ter z rednim zračenjem prostorov. Za krepitev naravne odpornosti organizma pa poskrbimo s pestro prehrano in z rednim vsakodnevnim gibanjem.
