Kaj se dogaja v občinskem političnem zakulisju, lahko več ali manj samo še ugibamo. Županova služba nas sicer pridno bombardira s svojimi kratkimi sporočili, ki pa so bolj kot ne le promocijske narave in brez tiste sporočilnosti, ki bi nakazala, kakšna zgodba se nam obeta v občinskem svetu.
Županov poskus »razbitja« strank?
Znano je, da se je župan sestal s predsedniki vseh v občinskem svetu zastopanih strank, toda o vsebini njihovih pogovorov se ne ve skoraj ničesar. Razen tega seveda, da so vsi »pripravljeni sodelovati v korist občine Šentjur in v skladu s svojimi programskimi načeli«, kar v bistvu ne pomeni nič. Je pa nekoliko bolj zanimiva informacija, da so predsedniki, razen predsednika SDS Koržeta, pristali na županovo željo, da se osebno ločeno sestane in pogovori z vsakim od občinskih svetnikov. Čeprav županova zamisel sama po sebi zveni nedolžno, ne nazadnje tudi spodbudno vljudno, je v ozadju uresničevanje nesporno temeljne ideje GOŠ o vzpostavitvi nestrankarske občinske oblasti. Kar je s stališča župana povsem pričakovano in logično, nikakor pa ne bi smelo biti enako logično in sprejemljivo za strankarske liderje. Ločeni pogovori s posameznimi strankarskimi občinskimi svetniki nesporno pomenijo uvod v rahljanje strankarske discipline, na kar pa ne bi smele pristati niti NSi, SD in SLS, ki imajo po enega ali dva občinskega svetnika, kaj šele stranke z več svetniki. Če seveda željo obstajati kot suvereni politični subjekti. Za svetnike razklanega »interesnega« Desusa in prilagodljive SD je pristanek še nekako razumljiv, presenetljivo pa so na »spoved pri županu« med prvimi pristali tudi svetniki LDS.
SDS rešuje čast strank, toda ne opozicije
Tako predsednik SDS Korže in vodja svetniškega kluba SDS Žafran sta edina gladko javno zavrnila županovo povabilo in s tem formalno stopila v bran strankarske demokracije. Toda obrazložitev te njune odločitve je tako neprepričljiva, da ne zdrži resne kritike. Če je še korektno Žafranovo pričakovanje, do neke mere tudi pogojevanje, da so se z županom pripravljeni pogovarjati le kot skupina o točno določeni temi, torej o tako imenovanih programskih koalicijah, pa je razlog, ki ga navaja predsednik Korže, bodisi diplomatsko sprenevedanje ali pa norčevanje iz župana. Korže je namreč pisno izrazil skrb, da bi Diaci zapravil preveč časa, če bi esdeesovo deveterico svetnikov »spovedoval« posamezno. Zavrnitev te županove namere je s strankarskega stališča sicer vsebinsko povsem razumljiva, je pa manj prepričljiv razlog, »ki ga je pes na repu prinesel«. Če je ta izmikajoča Koržetova zavrnitev mišljena tako, kot je zapisana, lahko pomeni, da se tudi SDS poskuša otresti »nekoristne« opozicijske drže in želi biti zraven pri oblasti. Pa tako spet ne bi imeli nikogar, ki bi vladajočim kompetentno gledal pod prste.
Spremembe Statuta (ki jih ne bo)
Že na decembrski seji naj bi prišle na dnevni red spremembe Statuta in Odloka o komunalnem prispevku, ki sta jih Diaci in Polnar omenjala že pred volitvami. Kamen spotike bosta zlasti dva predloga: prvi, da se bistveno zmanjša število t.i. delovnih teles OS, in drugi, ki ga bo verjetno poskušala uveljaviti zmagovalka lokalnih volitev SDS, da je število članov v njih proporcionalno odvisno od volilnega uspeha stranke.
Po veljavnem Statutu ima OS 13 delovnih teles, v vsakem so s po enim članom zastopane vse stranke, torej je v njih okrog 90 praviloma strankarsko angažiranih ljudi. Dosedanja praksa je pokazala, da od teh delovnih teles ni koristi in so zgolj nekakšno odlagališče najzvestejših strankarski kadrov, ki se jim stranke poskušajo oddolžiti z obljubljenimi sejninami. Neučinkovitost teh delovnih teles je pogojena tudi z njihovo sestavo, ki ni enaka razmerju sil v OS. Čeprav najbolj angažirani posamezniki lahko v 4 letih pokasirajo skupno tudi do 6000 € sejnin in se skupni stroški s krčenjem s 13 na približno 6 odborov ne bi občutneje zmanjšali, bi to le bila odlična politična poteza, nekaj takega kot Pahorjeve kavice in ukinitev novoletnih lučk v Šentjurju. Ki pa nima pravih možnosti, saj je tihi interes praktično vseh strank in v tem primeru verjetno tudi GOŠ, da iz proračuna potegnejo čim več zase.
Podobna usoda čaka tudi predlog, da naj bi število članov delovnih teles bilo sorazmerno številu občinskih svetnikov posamezne stranke. V tem primeru tudi GOŠ in SDS, ki imata skupni interes, nimata dovolj glasov, da bi spremembo Statuta sama izglasovala. Ker sta poleg tega še politična nasprotnika, ki si težko že kar na začetku padeta v objem, sprememba Statuta ni verjetna.
Ampak, pustimo se presenetiti, morda bo pa naš OS pod vodstvom civilne iniciative GOŠ vendarle presegel ozke strankarske interese.
Zmanjšanje komunalnega prispevka bo lažji zalogaj
Čeprav je vprašanje komunalnega prispevka strateško neprimerno pomembnejše od strankarskih sejnin, pa glede na to, da je sedanji komunalni prispevek res visok in so pred volitvami za njegovo znižanje navijale vse stranke, za njegovo spremembo ni pričakovati večjih težav. Vsi županski kandidati (delno tudi Tisel) so že pred volitvami veselo »tržili« njegovo zmanjševanje, med prvimi tudi župan Diaci, ki je sedaj odgovoren za občinske finance in bi po tej logiki moral že zagovarjati višjo številko. Čeprav je znano, da SDS le delno podpira županove predloge, lahko pričakujemo, da bodo vsi svetniki po vrsti le tekmovali, kdo bo predlagal nižjo številko. Za spremembe tega odloka je potrebna le navadna večina navzočih svetnikov, kar pomeni, da ob tem odloku ne bo prišlo do opredeljevanja za župana ali opozicijo.
Kdo bo direktor občinske uprave?
Ne glede na to, da je Jože Palčnik trenutno prvi in tako rekoč nepogrešljivi mož občinske uprave, je ugibanje o njegovi usodi eno od najaktualnejših ugibanj ulice. To, da bo ostal na svojem delovnem mestu, pravzaprav ne verjame nihče. Interesne povezave, v katere naj bi bil vpet, naj bi bile po splošnem mnenju do te mere obremenjujoče, da ga župan, tudi če bi hotel, kljub lojalnosti, ki mu jo je Palčnik menda že zagotovil, ne bi mogel obdržati, ne da bi ogrozil svojo lastno kredibilnost. Logična rešitev, ki je bila nakazana že pred volitvami, bi bil Robert Polnar, toda njegovo ime je v zadnjem času povsem izginilo iz te kombinatorike. Če bi Diaci resno računal nanj, bi pričakovali, da bi prišel na Občino skupaj z njim. Očitno je vprašanje direktorja občinske uprave še povsem odprto. Če bi prišlo do formalnega povezovanja z LDS, bi se v igri lahko pojavil tudi Edi Peperko.
Še bolj skrivnostno je dogajanje okrog imenovanja podžupana. Glede na številčno razmerje v OS bi bila edina logična izbira Jože Korže ali kdo drug iz SDS, toda ta kombinacija ni v skladu z napovedano politiko GOŠ. Morda tudi zato župan Diaci čaka, da se strasti umirijo in da bo čas prinesel tudi to možnost.
FK / Šentjurske novice, 21. 12. 2010
Pred današnjo 2. redno sejo Občinskega sveta Občine Šentjur se je oglasila tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica Šentjur, ki podpira predlog znižanja komunalnega prispevka. V nadaljevanju je vsebina njihovega dopisa:
Lažje do gradenj zaradi nižjega komunalnega prispevka
Občina Šentjur pripravlja nov Odlok o komunalnem prispevku, ki se nenazadnje spreminja tudi zaradi spremembe krovne zakonodaje. Ker je komunalni prispevek edini mehanizem, s katerim lahko občina neposredno vpliva na gospodarski razvoj, je župan, gospod Marko Diaci, skupaj z svojo sodelavko Marjeto Gajšek predlog novega odloka o komunalnem prispevku predstavil članom Območne obrtno-podjetniške zbornice Šentjur. Poleg tega, da so v predlaganem odloku pri izračunu višine komunalnega prispevka upoštevani najnižji možni faktorji, ki jih predpisuje zakonodaja, je za podjetnike pomembno in v trenutnih gospodarskih razmerah dobrodošlo tudi to, da bo ob določenih izpolnjenih pogojih (1000 m2 površine in zagotavljanje 10 novih delovnih mest) možno obročno plačilo komunalnega prispevka za obdobje treh let.
Prisotni obrtniki in podjetniki so bili soglasni, da bo nov odlok o komunalnem prispevku doprinesel h gospodarskemu razvoju občine, ter omogočil tako domačim kot drugim investitorjem realizacijo poslovnih idej. Dejstvo pa je, da se bodo rezultati dejansko začeli kazati, ko bo urejen in dopolnjen tudi Prostorski načrt občine Šentjur.
