Minuli konec tedna je v Slovensko-bavarski hiši potekal literarni večer, zadnji letošnji dogodek v organizaciji Kozjanskega parka, ki so ga organizirali tudi z namenom, da bi zaželeli vse dobro v iztekajočem se letu in v letu, ki prihaja. Pozdravni nagovor je imel v.d. direktorja Kozjanskega parka, g. Ivo Trošt, ki je prisotne pozdravil in zaželel vse dobro v prihajajočem letu.
Sledil je pogovor z avtorjem treh knjig, domačinom, dr. Robertom Simoniškom. Z njim se je pogovarjal urednik založbe Litera, pri kateri je med drugim izšla biografija nam dobro poznane skupine Mi2, Robert Titan Felix. Predstavila sta pot Simoniška od samega začetka, ko še ni vedel, da se bo toliko ukvarjal z literaturo, pa vse do njegovih smernic za prihodnost.
Dr. Robert Simonišek je po končani gimnaziji v Celju na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral filozofijo in umetnostno zgodovino, zaključil najprej magistrski, nato doktorski študij. Med študijem je delal kot turistični vodič, kar pomeni, da je veliko potoval. Opravljal je tudi različna novinarska in honorarna dela, v tistem času se je intenzivneje pričel ukvarjati z literaturo. Sodeloval je na različnih festivalih, letos na Irskem, kjer je bil festival poezije. Poezijo, kritike, razmišljanja in strokovne tekste objavlja v osrednjih slovenskih revijah in časopisih. Je samostojni kulturni ustvarjalec na področju kulture in asistent na oddelku za umetnostno zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti, tudi član Društva slovenskih pisateljev. Leta 2003 je izšla knjiga Potopljeni katalog, leta 2008 Avtoportret brez zemljevida in v letošnjem letu Melanholična zrenja. Zgled in kultna figura pri njegovem ustvarjanju, posebej na začetku, je bil Dane Zajc, prav tako je simpatizer Uroša Zupana, medtem ko npr. Tomaža Šalamuna, za razliko od večine, sam ne dojema kot kultno figuro oz. pesnika, na katerega bi se lahko zanesel. Seveda je poudaril, da v nobenem primeru ni šlo za posnemanje nekoga, saj se skuša držati svoje poti.
Robert Simonišek je uvodoma izrazil veselje in navdušenje, ker je literarni večer, namenjen njegovim delom, v domačem okolju. Nato je prebral nekaj svoje poezije. Sledil je pogovor v obliki intervjuja, kjer je Robert Titan Felix spraševal, Robert Simonišek pa odgovarjal. Iz pogovora smo razbrali, da Simonišek sam sebe ne označuje in smatra kot pesnika, po njegovem te atribute nekomu pripišejo drugi. Zase pravi, da ga poezija in proza izpopolnjujeta.
Spregovoril je tudi o kapitalistični logiki, ki svoje cilje podreja denarju namesto kvaliteti, o sedanjem svetu, kjer ni prostora za branje, saj je žal vse vedno bolj podrejeno preživetju, eksistenci. Govoril je o problemu urbanosti v slovenski poeziji, otroštvo je preživel v ruralnem, študij pa v urbanem okolju. Vendar je poudaril, da okolje nikakor ni merilo za kvaliteto.
Na koncu je pohvalil urednika in izpostavil, da brez dobrega urednika ne moreš ustvariti kvalitetnega dela. Pomagal mu je namreč najti kočljive točke, in mu na pravi način povedal in svetoval. O Simonišku je urednik, Robert Titan Felix, zapisal naslednje: “Prozna govorica Roberta Simoniška ni v opreki z njegovim pesniškim opusom, ampak od njega dobiva nekatere značilnosti, ki razširjajo meje upovedovanja sveta. Te značilnosti so predvsem gost poetičen, s stilnimi figurami nabit jezik, ki mehča pripovedovanje in vnaša številne impresionistične in simbolistične prvine, in dosledna uporaba druge osebe v pripovedovanju. Ko se avtorska instanca umakne temu »ti«, preko katerega spremlja protagonista in njegov svet, doseže naslednje: omogoči vpotegnitev v protagonistovo doživljanje in s tem izrazito personalno perspektivo pripovedovanja, ki je razlog za eno najbolj prepoznavnih in avtorsko domišljenih proznih govoric trenutno pri nas. Melanholična zrenja, Simoniškova prva prozna knjiga, pa ni posebna samo po svoji govorici, ampak tudi po izjemno domišljeni dramaturški zgradbi. Uvede jo zgodba Krog, v kateri se protagonist iztrga svojemu »staremu« svetu, materinskemu in očetovskemu principu, kakor se niti noče zakoličiti v osebni določenosti preko odnosa, da bi se odpravil na potovanje (skozi svet knjige), zaključi se z zgodbo Preobrazbe, v kateri sledimo sanjsko fantazmatskemu potovanju skozi kolektivno določenost posameznika na simbolnem nivoju, vmes pa se zgodi lok, ki sledi prehodu iz enega v drugo. Na začetku prednjačijo zgodbe z intimno konotacijo, ki beležijo kronologijo predvsem spodletelih srečanj, v katerih se odčita izmuzljivost posameznikove vpetosti v svet, v drugem delu pa so zbrane zgodbe, ki protagonistom sledijo v širše družbenih kontekstih. Krog iztrganja se sklene s človekovo določenostjo v prostoru in času in preko njiju”. (Robert Titan Felix)
Vabimo vas, da si ogledate spodnji video prispevek, kjer je dr. Robert Simonišek spregovoril o začetkih pisanja in poti, ki jo je prehodil, ko je izšla njegova prva pesniška zbirka.
