Občinska politika se že počasi predvolilno ogreva, toda je še daleč od vrelišča. Aprilska seja OS, čeprav je imela na dnevnem redu v tem smislu kar nekaj obetavnih točk, je vendarle potekala v stilu tradicionalnega spopada dvojca Polnar – Diaci z vladajočo občinsko oblastjo, ki pa ni presegel ravni običajnega besednega duhovičenja.
Prvo merjenje moči se je zgodilo že pri sprejemanju dnevnega reda. Marko Diaci (SMS) je ocenil, da je predlog novega občinskega statuta pravno in terminološko skropucalo. Skupaj z Robertom Polnarjem in Cvetom Erjavcem je predlagal, da naj se umakne z dnevnega reda in gre prej v javno razpravo na KS in na stranke. Podžupan Jože Korže (SDS) je nasprotno vztrajal, da se o statutu občinski svetniki prvič opredelijo že na tej seji, kajti sicer ne bo sprejet do jesenskih volitev, kar pa naj bi bilo menda nujno.
Predlog statuta je ostal ne dnevnem redu, a bo še šel v razpravo na stranke in KS.
Zavrnjen je bil Diacijev predlog, da se zaradi odsotnosti članice NO Marije Budiša, ki je nadzor operativno opravila, obravnava spornega poročilo NO o gospodarjenju z občinskimi stanovanji prestavi na naslednjo sejo.
Zaradi proceduralnih zadržkov je padel tudi predlog LDS, da OS odpadnika iz njenih vrst Polnarja na mestu predsednika Komisije za volitve in imenovanja zamenja bolj zvesti Sebastjan Jaklič.
Zašiljena:
odpadnik Robert Polnar, dosedanji predsednik kadrovske komisije, o demokraciji v LDS: »Moji najhujši prijatelji so se odločili za podtalno akcijo.«
Erika Kosi – ali kako učinkovito do učinkovitejše učinkovitosti
Obravnava te točke dnevnega reda, ki jo je zahteval Diaci, ker je bil nezadovoljen z županovimi pojasnili, zakaj je bila vodja investicij Erika Kosi degradirana, čeprav je po županovih zatrjevanjih delala učinkovito, ni dala želenega odgovora. Z obeh strani smo sicer slišali več besednih bravur, toda nobene eksaktne številke in nobenega zavezujočega sklepa. Diacijevi pomisleki, da Erika Kosi ni bila brez razloga degradirana na enako plačano delovno mesto vodje projektov, kjer sedaj menda celo sploh ni nujno, da prihaja v službo, so se enostavno utopili v županovi smeli trditvi, da je bila Eriko Kosi uspešna, da pa se je sedaj po zamenjavi, zamenjal jo je županov sorodnik Jernej Tisel, pokazalo, da se »njene« zadeve lahko urejajo še učinkoviteje. Na kar je Polnar (neodvisni) cinično ugotovil, da je pri tej zamenjavi pač šlo samo za srečen izid županovega veselja do sprememb. Tudi trditev podžupana Jožeta Artnaka (LDS), da so izvajalske cene sedaj tudi do 30% nižje od tistih iz časov Erike Kosi, občinskih svetnikov niso ganile. Razprava, ki je pravzaprav sploh ni bilo, bi lahko imela dolgoročne močne učinke, če bi bila speljana do konca in če bi se občinski svet odločil, da razčisti »skrivnostni mobing« Erike Kosi. A tega ni niti poskušal storiti, tudi po zaslugi podžupana Koržeta, ki je Tislu čestital, ker tako strpno posluša Diacijeve in Polnarjeve neumnosti.
Zašiljene:
Marko Diaci (SMS) o inštitutu pobud in vprašanj občinskih svetnikov: »Sprašujejo v glavnem podžupani, manjka le še to, da se jim pridružita že župan in direktor občinske uprave.«
Podžupan Jože Korže (SDS) ima konstruktiven nasvet za Diacija in Polnarja: »Pojdita v Vojnik in nalagajta tistim ljudem.«
Robert Polnar (neodvisni) o težavah podžupana Koržeta: »Bedaki ne zamudijo nobene priložnosti, da dokazujejo neomejenost svoje omejenosti.«
Župan Štefan Tisel o razlogih za izogibanje javnim razpisom pri Ipavčevi 17: »Ni bilo časa zanje. Tako, kot smo delali, smo delali hitreje in ceneje.«
Robert Polnar (neodvisni) z Libelingom po županovem učinku učinkovitejšega učinka: »Človek primerno kompliciranega duha lahko pod pogojem, da ravna dovolj neumno, samega sebe brcne v zadnjico, ali se lastnoročno vrže na cesto.«
Odlok o preprečevanju špekulacij z zemljišči na trasi povezovalne ceste Dramlje – Črnolica je bil sprejet soglasno. Prav tako ni bilo nič spornega pri malenkostnih preureditvah volilnih enot za lokalne volitve.
Zaključni račun 2009 – zgodba je taka, kakršna je.
Razprava je spet tekla skoraj izključno med Diacijem in Polnarjen na eni strani in občinsko upravo na drugi.
Prihodki so znašali 21,8 milijona €, odhodki pa 22,36 milijona €. Ob dolgoročni zadolžitvi za 1,7 milijona € (gre za znano pretvorbo kratkoročnega dolga v dolgoročnega) se je proračunsko leto zaključilo s 566.000 € primanjkljaja. Občinska uprava je trdila, da so občinske finance korektno vzdržne, Diaci in Polnar pa sta imela vrsto pomislekov. O že lani napovedanem fiasku pri pridobivanju proračunskih kapitalskih prihodkov, ki se je v celoti uresničil, niti nista težila.
Polnar je menil, da je problem, ker občinski proračun skoraj v celoti visi na državnih sredstvih (88%), občinska uprava pa ne uspe povečevati lastnih sredstev. Edini vir investicij je zadolževanje. Občinska uprava naj bi bila tudi do sebe preveč radodarna; svoje izdatke za blago in storitve (3,3 milijona €) je povečala za 30%, istočasno pa je »svojim« društvom in neprofitnim organizacijam privoščila le 3-odstotno povečanje. Župan je torej samemu sebi dal 10x več kot drugim porabnikom proračunskih sredstev.
Diaci je ugotavljal, da se trend rastočega zadolževanja nadaljuje. Ob tekočemu proračunskem primanjkljaju se je v preteklem letu povečalo tudi zadolževanje: 4,3 milijonom dolgoročnega kredita, ki se večinoma začne odplačevati šele leta 2011, je treba prišteti še 3,2 milijona € neplačanih obveznosti, ki so dejansko blagovni kredit, kar pomeni, da je skupna zadolžitev večja od tiste iz leta 2008.
Zašiljene:
Direktor Jože Palčnik zavrača tezo o 3,2 milijonih blagovnega kredita in o zveličavnosti lastnih proračunskih sredstev: »Zagotavljam, da Občina ni imela neplačanih računov, ki bi jim potekel rok. Za nas je od pridobivanja lastnih sredstev pomembnejše pridobivanje transfernih (državnih) prihodkov, s katerimi je tudi veliko dela.«
Robert Polnar (neodvisni) o korelaciji med številom občinskih funkcionarjev in občinskimi financami: »Večje kot je število funkcionarjev, manj je lastnih finančnih virov. Sicer se pa z direktorjem Palčnikom povsem strinjava, da se sploh ne strinjava.«
Z ustanavljanjem nove Razvojne agencije savinjske regije RASR, ki bo nadomestila »Klančnikovo« sprivatizirano RRA d.o.o., ni bilo nobene »frke«. Končno je začetni občinski vložek 500 € vanjo pravi mačji kašelj. Vsaj za začetek. Le Erjavca (SD) je zanimalo, kaj se bo zgodilo z dosedanjimi občinskimi vložki v očitno sprivatizirani Tehnopolis. Vse kaže, da bo nanje treba počasi pozabiti.
Stanovanjska komisija proti Budiševi
Predsednik stanovanjske komisije Slavko Špur je skoraj v celoti podprl stališče Atrija, da kritično poročilu NO o negospodarnem gospodarjenju z občinskimi stanovanji, ki ga je pripravila Marija Budiša, ni korektno. Atrij je očitno prepričal tako »Špurovo« komisijo kot vse občinske svetnike, da z občinskimi stanovanji gospodari, z izjemo ene napake v datumu, v celoti pravilno in korektno. Budiševa na seji ni bila navzoča, predstavnica NO Pavla Skok pa ni ugovarjala. Občinski svet je soglasno »pohodil« poročilo Nadzornega odbora.
Zadeva se utegne zanimivo zakomplicirati, kajti po neuradnih informacijah je Budiševa prepričana, da je Atrij le oškodaval občinsko premoženje, zato se s takšno »domačnostjo« občinskih svetnikov ne strinja in bo svoje poročilo predala v obravnavo ustreznim organom.
t/f: FK / Šentjurske novice
Prihodnja seja Občinskega sveta Občine Šentjur bo v četrtek, 10. junija
