Za trdno zaprtimi vrati Alposovega vodstva, ki je gluho za novinarska vprašanja, poteka aktivno reševanje močno zadolženega šentjurskega giganta. Glavni vprašanji sta zagotovo, kako prepričati banke o reprogramiranju za (po nekaterih ocenah) približno 150 milijonov evrov dolgov, in kakšna bo vloga Slovenske industrije jekla (SIJ). Ta je eden večjih upnikov in očitno že prevzema vajeti v cevarni oziroma zdaj Alpos Metalurgiji, kjer je z mesecem majem posle prokurista prevzele Matija Kranjc. Vse glasnejše namige o menedžerskih prevzemih v Alposu s pomočjo »nabiralniških« podjetij v Liechtensteinu uprava zanika.
V Alposu so že pred tedni sporočili, da bodo zaradi občutljivih poslovnih razmer z javnostjo komunicirali samo še prek ljubljanske borze. Za pojasnila smo se obrnili tudi na Acroni, kjer pa so nas prek Slovenske industrije jekla (SIJ) na kratko odpravili, da poslovnega sodelovanja z Alposom ne komentirajo.
Kljub uradnemu molku, ali pa prav zato, pa je dogajanje v Alposu izredno pestro. Kot smo razbrali iz javno dostopnih podatkov poslovnih
baz, je Alposovo podjetje Metalurgija z mesecem majem spremenilo vodstvo. S 5. majem je, kot je razvidno iz Ajpesa, prenehala pooblastila
direktorju Stanetu Flandru.
Kot nov zastopnik je bil v funkciji prokurista istega dne vpisan Matija Kranjc iz Kranja, kot zastopnik-direktor je bil ponovno vpisan tudi Flander. Kranjc je sicer eden izmed direktorjev v jeseniškem Acroniju, kar tudi v praksi pomeni, da gorenjski železarji prevzemajo vajeti v cevarni, ki jo je pred meseci Alpos zastavil v zameno za kredit v višini 17 milijonov evrov. Lastnik podjetja do nadaljnjega ostaja Alpos.
Cevarna se sicer zaradi težkih razmer na trgu že dolgo nahaja v nezavidljivem položaju. Zaradi dolgov ni denarja za nabavo surovin, zato 125 zaposlenih dela le občasno.
Alpos Naložbe začasna rešitev
Zaradi dolgov ima matična družba Alpos blokirane vse transakcijske račune. Vodstvo tekoče poslovanje in izplačilo plač očitno zagotavlja tako, da so ponovno oživili sicer leta 2001 registrirano podjetje Alpos Naložbe. Kot je razvidno iz poslovnih imenikov, je to podjetje od 15. aprila 2010 ponovno davčni zavezanec za DDV. Direktor je Rado Marot, kot je poročal Dnevnik, pa lahko po novem statutu Alpos iz Alpos naložb dviguje denar iz sredstev družbe, če ima ta pozitivni saldo, prav tako pa lahko iz istega vira prejme posojilo.
Toda Alpos Naložbe so le začasna rešitev, saj je celotna družba močno zadolžena. Skupina Alpos ima namreč do bank za leto 2009 97 milijonov evrov kratkoročnega dolga in 18,5 milijona evrov dolgoročnega dolga, dobaviteljem pa dolguje 38,5 milijona evrov. Skupaj je torej Alpos »pod vodo« krepko čez 150 milijonov evrov, pri čemer je največjo izgubo pridelala Cevarna oziroma Metalurgija, ki je lani doživela 55-odstotni padec dohodkov.
Lahko Alpos pred propadom reši SIJ?
Slovenska industrija jekla (SIJ), kamor sodi tudi jeseniški Acroni, torej že sodeluje pri reševanju cevarne, po poročanju časnika Finance naj bi bili pripravljeni prevzeti tudi celoten Alpos, vendar le, če bi banke (konzorcij 14 bank vodi NLB) reprogramirale dolgove, v kar pa dobro obveščeni viri ne verjamejo. Še posebej, ker naj bi bil v reprogramiranje vključen tudi delni odpis dolgov, kar pričakujejo tudi od dobaviteljev.
Predsednik uprave Alposa Mirjan Bevc je za poslovni časnik sicer izjavil, da bi dogovor z bankami morda lahko dosegli še do poletja, kratkoročna posojila pa bi spremenili v dolgoročna. Obveznosti do dobaviteljev so po njegovih besedah znižali na deset milijonov evrov, Bevc je tudi zanikal, da bi Acroniju oziroma SIJ-u dolgovali 30 milijonov evrov.
Alpos se bo brez pomoči oziroma prevzema upnikov težko izmazal. Če bi šentjurski ponos prevzel SIJ, bi to pomenilo seveda tudi popolnoma nove razmere za približno 500 zaposlenih, vključno z vodstvom, a je o tem zaenkrat še prehitro špekulirati. Dejstvo je, da Alpos diha na škrge in ob trenutnih dolgovih ter nespremenjeni in realno težki situaciji na trgu ne more stopiti na zeleno vejo.
Kdo stoji za liechtensteinskima podjetjema?
Vse bolj so tudi glasni namigi o nenavadnih lastniških ozadjih Alposa, ki je sicer v večinski lasti svetovne korporacije Arcelormittal (39 odstotkov), ostali trije večji lastniki pa so družbe Benkol Establisment (21 odstotkov), Alpe Adria (20 odstotkov) in Remos naložbe Vladimirja Špraha (8 odstotkov). Zanimivo, da sta Benkol (v Alpos je vstopil spomladi 2006) in Alpe Adria registrirana v Liechtensteinu, šlo naj bi za t.i. »nabiralniški« podjetji, za katerima naj bi po virih časnika Finance stali Alposovi menedžerji!
Uprava Alposa se je nemudoma odzvala na svoji spletni strani in to, da bi vodstvo družbe stalo za v Liechtensteinu registriranimi podjetji, demantirala kot popolnoma neresnično. Zagotavljajo, da ima vodstvo družbe delnice Alposa le iz naslova vlaganja lastninskih certifikatov.
Zanimiva pa je tudi izjava Vladimirja Špraha, ki je kot 8-odstotni lastnik na čelu Alposovega nadzornega sveta. Potrdil je, da prodaja svoj delež in da je pred časom že sklenil dogovor s SIJ-em, do katerega realizacije pa ni prišlo. Šprah je že pred tedni zanikal, da bi bil kakor koli povezan z lastništvom v Liechtensteinu registriranega podjetja Benkol Establisment, ki je lani, navkljub zaostrenih finančnim razmeram, doseglo razdelitev približno 240 tisoč evrov bilančnega dobička.
L. H. / Šentjurske novice
