Otvoritvena slovesnost, ki se je zgodila tik pred prvomajskimi prazniki in se jo je udeležilo solidno število domačinov in gostov, je bolehala za organizacijskimi težavami: najprej skoraj polurna zamuda, nato pa še na debelo uro razvlečene otvoritvene formalnosti od več ali manj nepotrebnih nagovorov vseh zaslužnih in manj zaslužnih občinskih in krajevnih veljakov do obreda blagoslovitve, tako da na koncu ni ostalo kaj veliko volje za hojo.
Turistično društvo Ponikva in Tomo Golob sta skupaj s KS in Občino Šentjur nosilca tega zanimivega projekta dveh učnih poti, Kraške vodne poti Stanka Buserja in Poti treh znamenitih ponkovških mož, s katerima so se Ponkovljani spodobno spomnili svojih slavnih rojakov. Za 9000 €, kolikor je zadeva zaenkrat stala, so uspeli postaviti informacijske table in stiskati ne najbolj pregledno informativno zloženko, ki naj bi popotnike popeljala skozi ponkovške znamenitosti. Je že res, da so se izvajalci potrudili tudi z angleškim in nemškim prevodom, toda zdi se, da bi bilo učinkoviteje, če bi se bolj posvetili domačim obiskovalcem, recimo preglednejšemu opisu poti, kajti zdi se, da se bodo z zloženko celo domačini težko prebili od štarta do cilja.
Informacijske table so le začetek in bo treba še kar veliko truda, preden bosta obe poti res dovolj atraktivni tudi za tuje obiskovalce. Žal, sodeč po zloženki, ob poti še ni vzpostavljene ustrezne gostinske točke, kjer bi pohodniki lahko tudi kaj zapravili.
FK / Šentjurske novice
35. ponkovški majski pohod: 290 pohodnikov krstilo ponkovški učni poti
Za dobro se je izkazala odločitev organizatorjev (KS, TD in druga društva), da so zadovoljne pohodnike popeljali po nedavno odrptih učnih poteh Kraški vodni poti Stanka Buserja in Poti znamenitih ponkovških mož.
Štart in cilj 14 kilometrov dolgega pohoda sta bila na parkirišču pred šolo (Le zakaj ne, na tamkajšnjem prireditvenem prostoru?), kjer sta pohodnike na koncu poti pričakala gasilski golaž in tradicionalni šolski srečelov. Gasilci so bili letos dosledni in tisti, ki je slučajno na poti zapravil potrdilo o plačani 3 € vredni štartnini, je ostal lačen. Kar pa je še vedno bil manjši problem, kot so ga imeli tisti s polnim črevesjem: šolske in športne sanitarije (kar je tudi običajna ponkovška popoldanska težava) so ostale skrbno zaklenjene.
Letošnji pohod naj bi bil nekakšna kombinacija kulture in rekreacije, a se zdi, da so ponkovške znamenitosti in pomembni Ponkovljani tokrat potegnili bolj kratko; na novo postavljene informacijske table pohodnikov skorajda niso zanimale. Zanimivo je, da ob poti ni bilo opaziti kakšne posebne gostoljubnosti. Če se ne bi Debelak in Masten v tem pogledu malo »ven vrgla«, sploh ne bi bilo nič.
Trasa pohoda je bila simpatična, toda ekološko bolj občutljivi pohodniki so povedali, da jih je pot vodila tudi mimo treh ali štirih divjih odlagališč odpadkov, da je rastlinska čistilna naprava menda zamašena, eden od kraških izvirov pa spominja le še na kanalizacijsko kloako. Na kritično onesnaženje ponkovške narave je opozarjal tudi povsem mrtev Ponkovški potok, v katerem je še pred nekaj desetletji mrgolelo rakov in rib … Sicer pa, morda je bil namen organizatorjev ravno to, da so prijetno družabnost dopolnili z okoljskim osveščanjem.
In še ena dilema: iz programa pohoda so pred leti zaradi ekologije izločili lovsko tekmo v streljanju na glinaste golobe, morda bi kazalo sedaj razmisliti še o odpravi ekipnega tekmovalnega sistema. Sicer gre res za tradicijo, na začetku je pri tem pohodu menda šlo za orientacijsko tekmo rezervnih vojaških in policijskih ekip, kar pa je zdaj preseženo, ko gre več ali manj za individualno rekreacijo. Če pa organizatorji želijo ohraniti tekmovalni značaj pohoda, potem bo treba ta segment nujno posodobiti in mu vdihniti nekaj več prave (tudi poštene) tekmovalnosti.
FK / Šentjurske novice
