Minuli december se je »upokojil« dolgoletni nogometni sodnik Karli Majcen iz Šentjurja, ki je zadnjih sedem let kot pomočnik glavnega sodnika na igrišču delil pravico tudi v prvi slovenski nogometni ligi. Praktično je vsa leta imel nadpovprečne sodniške ocene, ki so mu jih dodelili kontrolorji sojenja. Petnajst let je igral mali nogomet v celjski in šentjurski ligi ter je v sezoni 1992/1993 leto dni igral tudi veliki nogomet za takratni NK Šentjur. V zadnjih letih je izobraževal nove sodnike.
Kako ste vi doživljali tekme kot sodnik?
Sodnik z drugačnimi očmi gleda na nogometno tekmo kot igralec ali gledalec. Trenerji in domači gledalci imajo zelo subjektiven pogled na dogajanje na igrišču, kajti za vse, kar ni v prid njihovemu moštvu, je kriv sodnik. Zanimivo pri sojenju je to, da se vsi vedno pritožujejo, če čutijo, da so bili oškodovani, toda če je sodnik storil kakšno napako, ki je bila v njihovo korist, potem po tekmi nikoli ne bodo rekli, da jim je sodnik pomagal do zmage. Sodnika pred in po tekmi vsi spoštujejo, toda na tekmi je najslabši človek, če menijo, da je oškodoval domače moštvo.
Kateri dogodek vam je ostal najbolj v spominu?
V pravilih nogometne igre je, da če na igrišču umre igralec, funkcionar ali trener, se tekma prekine. Ko sem bral ta pravila, sem mislil, da tega ne bom nikoli potreboval, a sem kasneje res sodil tekmo, kjer je umrl igralec. Na medobčinski tekmi Laško – Šoštanj se je zgrudil na nogometno zelenico oče sedanjega reprezentanta Miša Brečka.
Ali vas je kdo hotel kdaj podkupiti?
Niti enkrat v celotni devetnajstletni karieri sojenja. Seveda mi je v hecu kakšen funkcionar domače ekipe pred tekmo rekel, da naj sodim pošteno, da bodo domači zmagali. V Sloveniji po mojem prepričanju ni podkupovanja sodnikov. Sodnik mora imeti čut za poštenost. Če si kot človek pokvarjen, nikoli ne boš napredoval kot nogometni sodnik.
Kakšne zanimive reakcije s strani gledalcev in igralcev ste doživeli, ko ste naredili kakšno sodniško napako?
Ko sem sodil tekmo prve lige med Mariborom in Novo Gorico in naredil napako pri signalizaciji »outa«, je proti meni priletel vžigalnik iz občinstva. Še danes ga hranim za spomin. Sicer pa najbolj vročekrvni gledalci pogosto preklinjajo sodnike, tudi mene so, z vzdevkom: Kurba, črna! Črna zato, ker je sodnikova obleka takšne barve. Poudaril bi, da tudi najboljši sodniki delajo napake. Pierluigi Collina, ki je bil po izboru Svetovne zveze nogometne statistike in zgodovine štirikrat izbran za najboljšega sodnika na svetu, je enkrat dosodil enajstmetrovko, čeprav sploh ni prišlo do kontakta med igralcema.
Ste kdaj naredili napako, zaradi katere je bil dosežen gol?
Na vseh skoraj tisoč tekmah sem naredil samo eno takšno napako, kajti nisem videl igralca v ofsajdu na nasprotnem koncu igrišča, ker so ga drugi igralci zakrivali. Moje mnenje je, da sodniki nikoli namerno ne spregledajo prekrška, ofsajda ali igranja z roko. Vsi gledalci smo videli očitno igranje z roko pri Henryu, ki je Francijo popeljala na svetovno prvenstvo, toda povsem možno je, da sodniki tega niso videli. Pomemben je zorni kot gledanja. Povsem drugače je gledati tekmo z očmi številnih kamer ali z očmi sodnika, ki je mogoče pri sporni situaciji postavljen tako, da mu zakrivajo pogled drugi igralci. Prav zaradi spornih zadev v kazenskem prostoru so v ligi Europa uvedli petega in šestega sodnika.
Zakaj potem pri spornih situacijah ne uvedejo posnetkov, na podlagi katerih bi lahko spremenili napačne sodniške odločitve?
Moja razlaga je takšna: v nogometu je veliko spornih situacij in če bi sodniki ustavili tekmo ob vsaki takšni situaciji in si pogledali posnetek, potem bi tekma lahko trajala tri ure. Res pa je, da bi bilo to veliko bolj pošteno. Enkrat na tekmi v Velenju je sodnik spregledal ofsajd in NK Rudar, ki ga je takrat vodil Brane Oblak, je po krivici prejel gol. Oblak in sodnik sta dobra prijatelja in Brane mu je na tenisu rekel, da je dvajsetkrat pogledal posnetek in ugotovil ofsajd. Sodnik mu je rekel, da bi prav gotovo dosodil ofsajd, če bi imel možnost na tekmi pogledati posnetek vsaj enkrat.
Zakaj sploh obstaja ofsajd?
Včasih tega pravila ni bilo, uvedli so ga zato, da so ekipe na bolj taktičen način dosegle gol. Brez ofsajda bi lahko nekateri igralci celo tekmo stali ob golu in čakali na podajo.
Kje vam je bilo najbolj prijetno soditi?
Zagotovo v mariborskem ljudskem vrtu, kjer navijači »pričarajo« neverjetno vzdušje. Če si bom še kdaj ogledal kakšno tekmo v živo, bo to sigurno v Mariboru. Sicer pa imam poklicno deformacijo, saj tekme bolj gledam s sodniškimi očmi, torej opazujem sodnike.
Vaša napoved za Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki?
Mislim, da se bodo prebili v drugi krog, lahko pa se zgodi tudi čisto drugače, ker je žoga vedno okrogla.
Damjan Likar / Šentjurske novice
