Iskre, ki so se že nekaj let kresale v odnosih med Svetom Savinjske statistične regije, predseduje ji slatinski župan Branko Kidrič, in »Klančnikovo« RRA d.o.o., »izvršilnim« organom Sveta, so se razplamtele v spektakularni ognjemet, ki se je končal z odvzemom statusa pooblaščene agencije Regijski razvojni agenciji Celje.
Direktor RRA Boris Klančnik je svojo resnico razkril na novinarski konferenci dobro uro pred sejo Sveta regije, na kateri je RRA izgubila svoj javni status pripravljavca in izvajalca regijskih razvojnih programov. Da se bo to res zgodilo, je bil Klančnik seveda lahko vnaprej trdno prepričan, saj je predsedstvo Sveta regije že pred 14 dnevi sklenilo, da bo status pooblaščene regijske agencije preneslo na Savinjsko regijsko agencijo (SARA).
Klančnik je v svojem stilu vehementnega in prepričljivega retorika vztrajal, da je »rezanje njegove glave« posledica politične akcije, to je nepravilnega in zakonitega posega Sveta regije, ki ga sestavljajo župani vseh 31 občin, v odločanje in dodeljevanje sredstev iz Evropskega regionalnega sklada. Svet regije si je prilastil pravico, da je namesto pristojnega Regijskega razvojnega sveta, (ki je sestavljen tripartitno iz predstavnikov občin, gospodarstva in nevladnih organizacij), izbral in potrdil izbor 39 občinskih projektov za 5. razpis. Na ta način naj bi poskušali župani prekanalizirati v svoje občine ves še razpoložljivi denar (26 milijonov €) iz tega sklada, ga porabiti za kanalizacije, ceste in podobno, namesto da bi regija z njim ustvarjala nova delovna mesta. Ta odločitev naj bi bila tudi v neposrednem nasprotju z vladno Uredbo o dodeljevanju regionalnih spodbud iz decembra lanskega leta.
O drugi plati te resnice je spregovoril podžupan Jože Artnak, ki je v torek 26. januarja zastopal šentjursko občino na odločilni seji Sveta Regije:
»Pri odvzemu pooblastila RRA je šlo za logičen konec nesoglasij z g. Klančnikom in RRA, ki so se začela leta 2005 in so kulminirala sedaj pri 5. razpisu za razvojne programe. Gre pa za temeljno razhajanje glede tega, ali smo za policentrični razvoj regije, ali pa za vlaganje le v center, največ v grandiozni »Klančnikov« projekt, ki ga poznamo pod skupnim imenom Tehnopolis. Vsi organi Savinjske statistične regije so sprejeli nabor 39 projektov, ki so jih predlagale občine v soglasju z subregijami (Celjska, Obsoteljsko – kozjanska, Dravinjska, Šaleška). V tem naboru se RRA očitno ne vidi s projekti v okviru Tehnopolisa, zato je Klančnik sklenil vzeti zadevo v svoje roke in na osnovi nekaterih postopkovnih procedur zminirati razpisni postopek in po obvoznici priti do sredstev, ki jih potrebuje za svoje načrte. RRA s svojimi številnimi hčerinskimi družbami je namreč v večinski zasebni lasti in Svet regije na njeno poslovanje praktično nima nobenega vpliva. Ker direktor RRA Klančnik ne ravna skladno s sklepi organov Savinjske statistične regije, je bila logična odločitev, da se RRA odvzame pooblastilo in prenese na sedaj mirujočo Savinjsko razvojno agencijo (SARA), ki bo postala 100-odstotni lastnik 31-tih občin naše regije.«
Klančnik očita županom, da razvojna sredstva trošijo nenamensko in nezakonito? Kaj vi menite o Tehnopolisu?
»Njegovi očitki niso utemeljeni. V Šentjurju na primer nameravamo v skladu z razpisnimi pogoji ta sredstva vložiti v izgradnjo poslovne cone Šentjur – jug, delno tudi v še neizgrajeno kanalizacijo čistilne naprave in dogradnjo vrtca, kar ne more biti sporno. Podobno so ravnale tudi druge občine.
Tehnopolis je po mojem mnenju velik »sanjav« projekt, ki bo očitno ostal na ravni lupine, s privatizacijo RRA pa je postal primer nepreglednega trošenja javnih sredstev.«
V ozadju je vroč obredni ples okrog evrov
Problemi s Klančnikom in RRA d.o.o. so se v največjem obsegu začeli, ko je RRA z vstopom novih zasebnih deležnikov prešla v njihovo tričetrtinsko večinsko last, ustanoviteljice občine s svojim 10-odstotnim in država s svojim 14,48-odstotnim deležem pa so postale manjšinski družbeniki in so bile izrinjene iz odločanja. Novi zasebni deležniki so z dokapitalizacijo vložili okoli 400 milijonov tedanjih tolarjev. Glede na to, da je po dostopnih evidencah pred dokapitalizacijo RRA pridobila okoli 750 milijonov tolarjev iz razpisov države, sredstva pa naj bi menda bila knjižena izabilančno, je bilo z dokapitalizacijo definitivno pridobljeno tudi odločujoče upravljanje nad temi javnimi sredstvi oz. njihovimi efekti (Tehnopolisom idr.). To je ključna točka spora, ki jo je večina županov očitno tako dojela. Nekateri zasebniki s celjskega, večinski lastniki firm, ki so dokapitalizirale RRA (Emo orodjarna – Stepišnik, Valji Group – Štrlekar, Banka Celje in drugi) so tako za relativno mali vložek dobili odločujoč vpliv nad velikim obsegom javnih sredstev in njihovimi efekti. Jedro vsega dogajanja je seveda Tehnopolis, ki je širokopotezen projekt, v katerega pa očitno, razen g. Klančnika in njegovih sodelavcev, ne verjame nihče več. Še najbolj mu nasprotujejo občine, ki vidijo svoje razvojne in politične interese v lokalnih projektih. V ozadju Klančnikovega poskusa rušenja procesa potrjevanja razvojnih projektov gre za boj, kako pridobiti javna razvojna sredstva in jih mešati s privatnimi v korist večinskih lastnikov RRA d.o.o. Klančnikovi očitki, da Svet regije ni naravnan razvojno in gospodarsko, so seveda lahko vprašljivi. Svet regije očitno vztraja, da se koristi od javnih sredstev razdelijo po vsej regiji in v skladu s potrebami posameznih okolij, med drugim verjetno tudi za odpiranje novih delovnih mest, za neposredne vzpodbude konkretnim gospodarskim subjektom, tudi Tehnopolisu, pa obstajajo drugi razpisi.
F. K. / Šentjurske novice
