Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Jožefov sejem in 1. Šempetrski bolšji sejem


Prva spomladanska nedelja je v Bistrici ob Sotli minila v znamenju Jožefovega sejma. Stojnice so se začele polniti že ob sedmi uri zjutraj. V okviru sejma je prvič potekal tudi 1. Šempetrski bolšji sejem. Tri stojnice, obložene z raznimi predmeti so vabile obiskovalce in marsikdo je našel, zamenjal ali kupil kakšno uporabno stvar. Seveda tudi barantanja, kot se za bolšji sejem spodobi, ni manjkalo.

Obisk sejma je bil kljub vetrovnim razmeram zelo zadovoljiv. Za dodatno popestritev so poskrbeli otroci iz vrtca, glasbene šole in mimohod konjenikov. Poskrbljeno pa je bilo tudi za jedačo, pijačo in živo glasbo.

Bistričani in obiskovalci so bili zadovoljni s ponudbo in so prepričani, da se bo tradicija nadaljevala tudi v prihodnje. Že naslednje leto pričakujejo še večjo in razširjeno ponudbo bolšjega sejma. Kmalu po poldnevu se je sejem zaključil, druženje se je nadaljevalo v bližnjem gostišču, kjer so poskrbeli za zabavo in nepozabni zaključek prve spomladanske (sejemske) nedelje.

 

Sveti Jožef
Sveti Jožef goduje 19. marca in je zavetnik v družinskih zadevah, k njemu se zatekajo tudi v gospodarskih stiskah. Posebno mesto pa zavetnik zavzema pri krščanskih očetih v skrbi za družino in otroke. Je zavetnik in priprošnjik tistih, ki si morajo s trdim delom služiti svoj kruh. Jožef je bil po poklicu obrtnik, po vsej verjetnosti tesar (nekateri viri omenjajo, da je bil kamnosek). Sklepamo lahko, da je Jezus v mladih letih pomagal Jožefu v delavnici. Ker naj bi bil sveti Jožef deležen sreče, da sta ob njegovi smrtni postelji stala Jezus in Marija (evangeliji tega ne poročajo, lahko pa upravičeno sklepamo. V osebnem razodetju Marije Valtorta je tudi tako), velja sveti Jožef za posebnega priprošnjika za srečno zadnjo uro.

Papež Gregor XV. je leta 1621 ukazal, naj se god svetega Jožefa obhaja kot zapovedan praznik. Po odredbi papeža Janeza XXIII. so njegovo ime postavili v prvo evharistično molitev takoj za Marijo. Na slovenskih tleh je bilo češčenje svetega Jožefa znano že pred uvedbo njegovega praznika leta 1621.

O tem priča skoraj 80 cerkva, postavljenih na naših tleh njemu v čast. Osebno ali krstno ime Jožef in Jožefa sta med najbolj razširjenimi v Sloveniji (pa tudi po svetu).

Ime Jožef je hebrejskega izvora in pomeni „Bog naj doda potomstvo“.

Oblike imena Jožef : Joža, Jožko, Jožka, Jožek, Josip, Jožica, Jožefa, Josipina, Juš, Južek, Pino, Bepo, Bepič, Pepček, Pepca, Pepa, Zefa, Žofa, Zefka, Žefka, Fina …

 

t/f: Egon Horvat