Tako so organizatorji – Mešani komorni zbor skladateljev Ipavcev in glavni organizator Jure Godler – poimenovali prireditev, ki se je zgodila v petek 4. decembra, tudi s pomočjo Občine Šentjur. Pestremu repertoarju domačih pevcev se je pridružil »uvožen« komedijant Miki, program sta nadvse pohvalno povezovala Anita Dobrotinšek in Miran Šmid, tako po vsebinski kot estetski plati. Trajal je slabi dve uri, vstopnina je znašala 5 evrov.
Obiskovalcev je bilo skoraj za vsak sedež šentjurskega kulturnega doma, večinoma srednje in starejše generacije občanov, ki ni kaj prida razumela humorja komedijanta Mikija, ali pa so bili samo zelo zadržani. (Meni se je zdel smešen.) Prav gotovo pa so bili vsi zadovoljni z glasbo. Mateja Bobek je zapela odlomek iz opere Phantom of the Opera, spremljala jo je nepogrešljiva Mojca Krajnc. Ženska vokalna skupina skladateljev Ipavcev z umetniško vodjo Simono Zdolšek je zapela Zapojmo pesem Radovana Gobca, White Christmas, Mežkovo Božično drevo. Relativno nov in predvsem mlad sestav, nepričakovano poimenovan Zloglas, je zapel You raise me up (Brendan Graham) in What a wonderful world (George Davis Weiss). Njihova umetniška vodja je Maja Sakelšek. Neformalna skupina Vis, oz. nekaj posameznikov, iz te skupine vzetih, je izvedla »miklavžev skeč«, ki bi malo bolj dodelan prav gotovo prebudil to naše za smeh prezahtevno občinstvo, vendar ga ni. (Ko sem se smejala, sem se počutila, kot da vzbujam ogorčenje.) Nekakšno jedro ali vrhunec koncerta so bili gostitelji Mešani komorni pevski zbor skladateljev Ipavcev, ki so zapeli Puer Natus, Ding dong merrily on high, Kukavico Gustava Ipavca in Agua de Beber … Njihov umetniški vodja je Matevž Goršič, katerega entuziazem, gibi, mimika me vedno spomnijo na prav tako nadarjenega njegovega očeta …
Podobni množični pevski nastopi za povprečnega gledalca ali gledalko praviloma niso preveč navdihujoči, toda tokrat je šlo večinoma za »ušesom domač« izbor pesmi, vsaj tiste mlajših pevskih skupin. Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur so nastopili kot grande finale prireditve, in sicer s pesmimi Vse mine Gustava Ipavca, Pisemce, Pa se sliš, Pesmi o Peggy O`Neill in Slovenc Slovenca vabi, spet pod Goršičevo taktirko.
O tem, zakaj podobne prireditve ne privabijo mlajših od 30 let, ni težko ugibati. Po moji izkušnji komaj zdaj, po več letih zehanja, postajajo zanimive in poslušljive. Druga stvar: Trenutno so mladi v Šentjurju tako vpeti v kulturno umetniško sceno, tudi v organizacijskem smislu, da se pojavljajo pravzaprav množično na odru in za njim …
E. K. / Šentjurske novice
