Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Tudi Slovenija se mora prilagoditi podnebnim spremembam


 

V sejni sobi v šentjurski občinsko-upravni stavbi so Mladi liberalni demokrati prejšnji mesec gostili ustanoviteljico in direktorico Umanotere Vido Ogorelec Wagner. Predavala je v Al Gorovem slogu njegovega dokumentarnega filma Neprijetna resnica.

Večer je odprl predsednik MLD Peter Jevšinek, program je povezovala Katja Andrinek, glasbeno so ga popestrili Mateja Rajh Jager in vokalistki Mateja Bobek in Marjeta Pušnik.

Gostja Ogorelčeva, ki se je z okoljevarstveno tematiko prvič srečala 87. leta na podiplomskem študiju arhitekture v Los Angelesu, je dovolj razumljivo in nazorno predstavila znanstvene izsledke novejših študij precej pereče tematike podnebnih sprememb, ki nas žal morajo slej ko prej postaviti na trdna tla v scenariju življenja našega planeta in naših lastnih življenj.

V zadnjih petih letih je prišlo do radikalnih sprememb; podnebni sistem se namreč odziva veliko hitreje, kot so predvideli z računalniškimi modeli. Naše ozračje je najbolj ranljiv ekosistem na planetu in zgolj današnje emisije ogljikovega dioksida bodo ostale v ozračju 150 let. Izobilni in poceni viri skoncentrirane sončne energije, ki jih izkoriščamo, imajo vsaj dva problema – zaloge so omejene in omejena je sposobnost ozračja, da jih sprejme. Razmere so že danes katastrofalne, vendar pa se soočenju z resnico še vedno nekako izogibamo. Ledeniki se vztrajno topijo. V tem tempu čez 6 let na Kilimandžaru ne bo več snega. 40 % svetovnega prebivalstva se napaja iz rek, ki izvirajo v himalajskih ledenikih. Tudi alpski ledeniki so izgubili že 50 % svoje mase. Če bomo vztrajali na fosilnih gorivih, bo leta 2050 stanje takšno, kot ga znanost beleži v čas izpred 55 milijonov let, temperature in koncentracije CO2 namreč izračunajo v zračnih mehurčkih ledenikov, ki so nekakšni podnebni fosili. Tisto obdobje je trajalo 200.000 let, pa pravzaprav ne znajo pojasniti, kako in zakaj, in tudi danes ne morejo predvideti, kako se bo sistem odzval tokrat. Slovenija se segreva enkrat hitreje od globalnega povprečja, več imamo padavin jeseni, manj poleti, suše so na tri leta (prej so bile na 70 let). Slovenija je tudi poplavno ranljiva – 18. septembra 2007 smo imeli v enem samem dnevu 6 človeških žrtev in 200 milijonov evrov škode. Segrevajo se kajpak tudi oceani – v 35 letih se je moč in trajanje tropskih neviht povečala za polovico. Izračunani stroški podnebnih sprememb pa presegajo tiste obeh vojn in gospodarske krize v prejšnjem stoletju hkrati. Velik problem je permafrost na Antarktiki, ki se tali, gnitje prej zamrznjenih ostankov pa sprošča metan, ki je celo 22x močnejši toplogredni plin od CO2! Na severnem polu čez 10 let ne bo več snega. Izumrli bodo pingvini, severni medvedi in tako naprej, izginevajo koralni grebeni in tako naprej.

Skeptiki pravijo, prvič, da so v znanosti navzkrižja o teh scenarijih, drugič, da je stabilno podnebje v navskrižju z gospodarsko rastjo, tretjič, da je podnebni problem prevelik, da bi ga sploh reševali. Za vse mite obstajajo znanstveno izračunana dejstva, ki izpodbijejo vsakega zase. Ampak mi še kar spimo in ko se zbudimo, se sprašujemo, kaj bi danes oblekli …

 

E. K. / Šentjurske novice

 

Povezavi k skeptičnima prispevkoma:

Globalno segrevanje v krizi

Naš vpliv na podnebne spremembe je zanemarljiv 

 

 

*na prvi sliki Vida Ogorelec Wagner, na drugi tabela razreza svetovnih emisij toplogrednih plinov