Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Aktualno pri šentjurskih astronomih


 

Astronomsko društvo Kosci s svojimi kostanjevimi pikniki pod zvezdami z vremenom nima sreče: njihovo letošnje oktobrsko srečanje na Kalobju je bilo že tretje po vrsti, ki se je končalo brez jasnega pogleda v nočno nebo. Spekli pa so dovolj kostanja in pripravili dve strokovni predavanji.

Za njihovo srečanje je na Kalobju veljalo precejšnje zanimanje; pred šolo, kjer so pekli kostanj, so se poleg nekaterih članov društva zbrali z izjemo župnika vsi, ki na Kalobju predstavljajo javno življenje. Z oblaki prekrito nebo je astronomskemu večeru vzelo njegov prvi smisel, toda kostanja in »tekočih zadev« je bilo več kot dovolj, tako da obiskovalci niso bili prehudo razočarani.

Zakaj se je strokovni del večera začel s polno uro zamude, nam niso pojasnili. Morda zaradi kostanja? Čeprav ura ali dve za astronome menda nič ne pomenita, zamuda vendarle ni bila simpatična. Predsednica Koscev Marica Kamplet je suvereno predstavila oba predavatelja, vodilnega slovenskega astrofotografa Jurija Stareta in Borisa Khama. Staretova predstavitev astrofotografije je bila odločno prezahtevna za navadne smrtnike, ki s tako zahtevnimi aparaturami, kot jih je pokazal Jurij, zagotovo ne bomo nikoli ovekovečevali astronomskih čudes. Še dobro, da je imel s seboj nekaj deset svojih uspešnih fotografij različnih nebesnih teles in pojavov, kajti sicer bi bil večer za večino obiskovalcev domala izgubljen. Tudi Khamova predstavitev dela Pavla Kunaverja je očitno bila namenjena bolj strokovni javnosti kot slučajnim obiskovalcem. Tisti, ki smo pričakovali, da nam bodo astronomi postreglo z nekaj bolj enostavnimi resnicami o vesolju, z nami podebatirali o novejših astronomskih spoznanjih in odkritjih, ali nam vsaj pokazali, kako naj se lotimo opazovanja neba, smo bili kar malo razočarani. Ko sta Stare in Kham povedala svoje, so nam le še zavrteli nekaj dejstev o znanih Šentjurčanih, o Slomšku, Zagajšku, Ipavcih … Res rahlo čudni so ti naši astronomi.
O namenih in ciljih društva sem se pogovarjal predsednico Marico Kamplet.

Gospa Kamplet, ste vi astronomka?
Ne, to pa ne, kvečjemu ljubiteljica astronomije in nič več.

Ste pa predsednica astronomskega društva. Zakaj društvo, kaj počnete?
Čeprav je astronomija na naši ravni izrazit individualni hobi, so nam skupni določeni logistični in materialni pogoji, ne nazadnje tudi oprema, teleskopi … V društvu smo v večini učitelji, glavni namen društva pa so prenašanje znanja, vzgoja in izobraževanje. Žal je tako, da je splošna astronomska razgledanost danes zelo skromna, mnogi ne ločijo niti astronomije od astrologije. Kar grozljivo je, koliko denarja in energije ljudje porabijo za razne astrološke bedarije, ki z dejanskim vesoljem nimajo nič skupnega.

Toda verjetno tudi vi verjamete v vplive lune in zvezd na človeka in druga živa bitja?
Ti vplivi so nesporni. Podobno kot luna povzroča plimo in oseko, vpliva tudi na gibanje vode v živih bitjih in v končni fazi tudi na psihične in intelektualne učinke pri človeku.

Vesolje je dejansko nedoumljiva skrivnost, se ljubiteljem astronomije pogosteje dogaja, da na neodgovorjena vprašanja iščete odgovore pri bogovih?
Mislim da ne, vsaj jaz tega nisem opazila.

Bil sem na treh vaših srečanjih, na njih pa nikoli ni bilo debate. Zakaj ne?
Verjetno vsi skupaj, člani društva in obiskovalci, čutimo, da vemo premalo, pa smo preveč zadržani.

Kaj pa pravite o patru Geržanu in njegovih astroarheofiliji?
Ne vem, kaj bi rekla. Tisti veliki kamni, megaliti, v Jurkloštru tudi mene begajo, čeprav v njih ne vidim prepričljivih zvezdnih »odtisov«. Je pa prav, da se Geržan bori za svoje prepričanje o predzgodovinski visoki civilizaciji.

Vaši društveni načrti?
Nič posebnega, morda kakšen dober teleskop.

Ali tisti na Prevorju ni v redu?
Sam teleskop je odličen, pogon pa je zanič. Tudi prostora v kupoli je zelo malo. Potrebovali bi dober prenosni teleskop.

 

F. K. / Šentjurske novice

 

 

*na sliki Marica Kamplet v šolskem kabinetu