Dan po martinovem so se občinski svetniki zbrali na prvi popočitniški seji, katere dnevni red, kljub nekajmesečnem odmoru, še zdaleč ni bil nabasan kot julijski. Pol ure pred sejo sta na novinarski konferenci svetnika Marko Diaci in Robert Polnar pojasnila svoje poglede na predloga rebalansa in komunalnega prispevka. To naj bi bila, vsaj do konca mandata, redna praksa.
O komunalnem prispevku drugič
Župan je z dnevnega reda umaknil drugo obravnavo odloka o odmeri komunalnega prispevka, kar dokaj grenka pilula, saj smo v Šentjurju že doslej med dražjimi in očitno tudi med županovimi podporniki še ni dovolj podpore. Temu se je čudil Anton Vrečko (DeSUS), saj so na pristojnem odboru izglasovali, da je odlok primeren za obravnavo.
Županova matematika sklicevanja sej
Ena najbolj atraktivnih točk na OS je vselej razprava ob potrjevanju dnevnega reda. Svetnik Robert Polnar (LDS) je tokrat opozoril, da je od prejšnje seje minilo 112 dni, v poslovniku OS pa piše, da so seje praviloma vsak mesec, župan pa jo »mora sklicati najmanj enkrat na tri mesece«. Župan Štefan Tisel (SDS) je prostodušno odvrnil, da bo na koncu letno povprečje zagotovo ustrezno(!) … No, v poslovniku nikjer ne piše o povprečju.
Rebalans: enak obseg, drugačno zadolževanje
Ponavadi je pri rebalansih proračuna povečanje ali zmanjšanje načrtovanih prihodkov oz. odhodkov, tokratni rebalans pa teh številk ni spreminjal. Kavelj je bil namreč v zadolževanju.
Vodja občinskega oddelka za finance Škobernetova je govorila, da gre za kredit znotraj proračuna in zunaj proračunskega leta in ne za kratkoročni ali dolgoročni kredit. Seveda je tu prišlo do razprave, ki je bila nadaljevanje prejšnjih delov nanizanke o občinskem zadolževanju. Lani je občina najela kratkoročni kredit, ki ga bo od soglasju finančnega ministrstva prekvalificirala v dolgoročnega v višini 1,5 mio EUR. Po priporočilu nadzornega odbora bodo nadomestili tudi neugoden dolgoročni kredit v višini 220 tisočakov stanovanjskega sklada RS z ugodnejšim.
V razpravi je Polnar pogrešal bilančne podatke do ravni kontov, o tem kako se izvršuje proračun, in opozoril na dejstvo, da občina ni sposobna vračati kreditov. Poleg tega je zavrnil navedbe občinske uprave, ki se je sklicevala na težave pri realizaciji kapitalskih dohodkov, saj so ti od leta 2006 z 11,3 %, v letu 2007 padli na 6,2 % in lani na 1,5 % prihodkov, saj bi na te številke lahko vplivala ravno OU.
Marko Diaci (SMS) je dejal, da je ob pomladanskem sprejemanju proračuna spraševal o 1,5 mio kreditu o katerem takrat ni nihče nič vedel. Sedaj prihaja do spreminjanja terminov, čeprav jih natančno opredeljuje zakon o javnih financah. Dejansko stanje občinskega dolga je 4,3 mio dolgoročnega kredita in 3 mio predobremenitev.
Občinarje je v bran vzel Jože Korže (SDS), saj je nekaj investitorjev menda odšlo tik pred zdajci, krivda pa naj ne bi bila tukajšnja, zato tudi zadolževanje.
Direktor Jože Palčnik je oznanil, da je konec oktobra bilo realiziranih 71 % oz. 15,6 mio proračunskih prihodkov, priznal pa je težave pri realizaciji kapitalskih prihodkov, na temo kredita pa je vztrajal, da ni bil skrit in, da je šlo za nujna razvojna sredstva, saj je bilo samo lani več kot polovica odhodkov povezanih z EU projekti, kar je v primerjavi z drugimi občinami nadpovprečno. Navajal je tudi ugotovitve NO, da je občina v zakonskih okvirih zadolževanja.
Diaci je vse Palčnikove trditve postavil pod vprašaj in se spraševal o učinkovitosti investicij, saj so mnoge menda preplačane. Polnar je občinarjem očital, da z javnimi sredstvi v zadnjih letih niso ustvarili nobenega presežka, zato meni, da je treba omejiti samohvalo.
Korže je Diaciju hotel prikazati primerjavo v zvezi z načrtovanjem in ga vprašal, da v njegovi firmi tudi niso mogli vedeti, da bodo izvajalci predora Markovec. Diacija je pripomba o bivšem podjetju (CPM, op. p.), kjer je bil zaposlen, pošteno razkurila, podžupana pa je volja po dreganju v žerjavico hitro minila.
Ludkvik Žafran (SDS) je Diacija in Polnarja obtožil, da zadnje leto v javnosti glede zadolženosti (235 EUR/prebivalca) mečeta slabo luč na občino, saj je ta celo pod državnim povprečjem (215 EUR/pr.). Polnar je na to odgovoril, da je jabolko spora, da je država pred kakšnim letom močno povečala možnosti zadolževanja in da od takrat ne govori o pretirani zadolženosti, temveč poudarja ali smo sposobni odplačevati kredite.
Kdo si (ne) želi redarjev?
Medobčinskemu redarstvu se je pridružilo še Dobje, Polnar pa je ob dejstvu, da Šentjur v skupno malho prispeva 34,6 % sredstev predlagal, da bi iz Vojnika sedež redarjev prestavili v Šentjur, saj je to skladno z naravnim redom. Njegovemu predlogu je pritegnil Cveto Erjavec (SD) ki je po uvedbi te službe opazil mnoga izboljšanja.
Palčnik je tarnal, da trenutno nimajo kam namestiti obstoječih redarjev, Korže pa je svoje nestrinjanje s predlogom argumentiral, ker so ga pred kratkim kaznovali, ker je z enim kolesom parkiral na rumeni črti (!?, op. p). Župan predloga ni dal na glasovanje, so pa v Delu zapisali, da konjiški, vojniški in zreški župan ne nasprotujejo šentjurskemu predlogu, saj sedež službe ni bistven, ker so točno določene kvote dežurstva po občinah.
JRM – vsi se spoznajo na v(p)se
Svetniki se še vedno ukvarjajo z odlokom o javnem redu in miru. Erjavec je ugotavljal, da odlok obravnava le lastnike psov, ne pa lastnikov drugih živali, saj npr. konji občasno močno onesnažujejo javne površine. Kot kaže se bodo morali po novem odloku Šentjurčani posloviti od špičastih ograj okrog hiš. Največ razprave je bilo o vodenju psov – kje jih lahko in kje ne, ena od svetnic pa je med drugim predlagala, da mora biti natančneje opredeljen pojem hud pes.
18 objektov kulturnega značaja
Po poldrugem desetletju je znan nov spisek infrastrukture na področju kulture.
Podražitev komunalnih storitev
Druga maratonska točka se je dotikala novih cen komunalnih storitev na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kjer ni prišlo do krega, ampak do skupnega ugotavljanja, da se je stvar morala zgoditi in da je treba nekako najti možnosti znižanja obremenitev. Direktor JKP Šentjur Igor Gorjup je napovedal, da bodo na CČN v nekaj tednih priključili obstoječe kolektorje in razbremenilnik. Svetnike je s pedantno razlago glede možnosti racionalizacij kar nekoliko razočaral.
Polnar je ugotovil, da bodo nove cene, ob zavedanju, da gre za čistejše okolje, približno dvakrat višje od dosedanjih, saj je menil, da je povišanje zlasti pri omrežninah in odvajanju komunalnih voda previsoko. Z njim se je čudežno strinjal tudi Korže, ki je podal še nekaj predlogov racionalizacij. Robert Maruša (SLS) je menil, da je za tak standard treba nekaj plačati in opisal, da se redkokdo sprašuje o strošku mobilne telefonije, ki je podoben. Branko Oset (SDS) je opozoril na možnost »švercanja« in problematiko meteornih voda ter odškodnin. Erjavec je predlagal, da bi se povprečna cena lahko zniža, če na našo CČN priključi npr. šmarski del Grobelnega.
Koržetu »obesili« še eno funkcijo
Svetniki so brez pripomb podali pozitivna mnenja k imenovanju ravnatelja OŠ Dramlje kandidatom dosedanjemu ravnatelju Jančiču, rednemu kandidatu na razpisih Davorinu Šketu in Šentjurčanki Kseniji Kraševec, kar nakazuje, da zna biti dogajanje za ta stolček še pestro.
Razen Stanka Artička (DeSUS) so vsi podprli imenovanje direktorice zdravstvenega doma Tasić Ilićeve, svetnik pa je bil nezadovoljen, ker ga je zdravnica pred leti bojda nesramno odpravila, kljub težavam z visokim pritiskom.
V svet centra za socialno delo so po logiki strankarske rotacije imenovali Koržeta, ki je dejal, da ga je predlagal strankin izvršni odbor, ki ga z novimi in novimi funkcijami očitno noče šparati.
Gradnjo odbojkarskega igrišča bo preračunavala ena izvedenka
Nesrečno odbojkarsko igrišče, ki ga je bilo očitno treba osvetljevati večino deževnih jesenskih noči, je končno dobilo sodno izvedenko, ki se bo ukvarjala s smotrnostjo porabe sredstev pri gradnji. Zaplet je nastal, ker je šele sedaj na sejo OS prišel sklep NO, medtem pa je izvedenca zahteval še Diacijev proračunski odbor. Grozilo je že, da bomo imeli dva izvedenca, a je vsaj tu prevladal razum.
Pobude in vprašanja
Koržeta je zanimalo, koliko otrok dejansko uporablja brezplačni prevoz v šolo, saj jih mnogi starši vozijo sami, avtobusi pa so dokaj prazni. Anton Špan (SD) si želi ureditve ograje pri planinskem vrtcu. Sebastjan Jaklič (LDS) je spraševal o GSM postaji v coni Bohor in o šentjurskih oglasnih stebrih, ker domača društva dobivajo kazni, kljub drugačnemu občinskemu odloku. Ivan Šafran (SDS) je apeliral, da se čimprej uredi odkup zemljišča za kalobško šolo. Ivan Pajek (LDS) je opozoril, da če prevorski vrtec ne bo imel igrišča, bodo starši vpisovali otroke v Lesično. Jože Artnak (LDS) ni bil zadovoljen z odgovori, ki jih pripravlja OU. Pritegnil mu je Diaci, ki ga še vedno zanima tematika okrog vodje službe za komunalo in investicije. Zahteval je tudi, da odbor za proračun dobi vso dokumentacijo proračunske postavke v zvezi z odbojkarskim igriščem.
ZAŠILJENE IZJAVE
Marko Diaci o napačnem naslovu občinskih aktov: »Odlok o rebalansu bi lahko imenovali odlok o zavajanju OS.«, obenem pa je direktorju OU polaskal: »Briljantno znate zavajati. Mogoče ste dober kratkoročen operativec, strateg pa nikakor niste.«
Robert Polnar o različnih pogledih proračun: »Najvišji občinski uradnik nam slika rajski vrt pod Rifnikom« in o novih cenah komunalnih storitev: »Kadarkoli Peperko obrazlaga kaj v zvezi z odloki, da je najbolj racionalna reakcija, da se primemo za denarnico.«
Jože Korže o CČN in novih cenah odpadnih voda: »Stroškom se ni smiselno izogniti, saj tudi nov avto kupimo, da ga vozimo in ne da je v garaži.«
Povezava k poudarkom s seje na spletnem mestu Občine Šentjur
t/f/v: bR
