O permakulturi in izkušnjah z visokimi gredami

18. 4. 2018 18:08

Slušateljem Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Ljudski univerzi Šentjur je ob začetku vrtičkarske sezone o konceptu permakulture in izkušnjah z visokimi gredami predaval domačin, Bogdan Rahten.

Pojem permakulture se je pojavil v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je poraba razpoložljivih virov presegla zmogljivost planeta, in se ne ukvarja samo s permanentno agrikulturo, kot je bilo sicer začetno poimenovanje. Gre za celovit spekter dejavnosti, od ohranjanja narave do ekonomije in človeških odnosov, ki si prizadeva čimbolje združiti znanstveni pristop in izkušnje prejšnjih generacij.

Permakultura sloni na pozornem, preudarnem opazovanju narave in posnemanju njenih vzorcev, ki so opisani v permakulturnih načelih. V naravi se ob najmanjši porabi energije proizvede največ, kar je potrebno. Naravni ekosistemi učinkovito uporabljajo razpoložljive vire in energijo, brez nastajanja odpadkov ali nepotrebnih izgub. Če razumemo načela po katerih ti ekosistemi delujejo, jih lahko prenesemo v različna področja našega življenja in s tem zagotovimo trajnost oz. jo presegamo, saj spodbujamo procese obnavljanja ekosistemov in skupnosti.

Visoka greda pri Domu starejših Šentjur
Visoka greda pri Domu starejših Šentjur

V polje agrikulturnega dela permakulture sodijo tudi visoke grede, ki so primerne za ljubiteljske vrtičkarje, kakor tudi za ljudi z gibalnimi omejitvami. S svojo zgradbo, ki posnema razmere v naravnem okolju omogočajo precej večji pridelek na primerljivi površini, akumulirajo toploto, s čimer pospešujejo rast in podaljšujejo sezono pridelava in v primerjavi z običajnimi gredami bolje zadržujejo vlago. Z nekaj iznajdljivosti si tovrstno gredo lahko omisli vsakdo, saj je material običajno vedno okoli nas, treba ga je le prepoznati in izkoristiti.

Predavatelj je opozoril na uporabno literaturo in predstavil tudi nekaj projektov pri katerih je sodeloval tako v Šentjurju (Dom starejših Šentjur, Šolski center Šentjur, OŠ Franja Malgaja Šentjur) kot tudi v Celju, kjer je tovrsten pristop zaradi onesnaženosti s težkimi kovinami nujen.

Najboljši primer različnih tipov visokih gred v naši bližini je permakulturni poligon v Dolah pri Poljčanah, ki ga bodo v bližnji prihodnosti morda obiskali tudi slušatelji šentjurske UTŽO.

sentrock-2018-polsi-klik

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
454 queries in 7,025 seconds.