Božični duh je že zajel naše kraje, a bel božič je tudi letos ostal le mit – ponovno ste ga lahko le sanjali.
Vedno pogostejši “zeleni” božiči odražajo predvsem podnebne spremembe, ki so za veliko večino znanstvenikov v večji ali manjši meri posledica človekovih aktivnosti oz. industrializacije.
Ob tej priložnosti smo poglobljeno raziskali podnebne spremembe in preverili, kdaj smo na Kozjanskem nazadnje lahko zabeležili bil božič.
Najbolj “bel” božič leta 1998, po tem vedno toplejši prazniki
Dejstvo je, da se zemeljsko ozračje od 20. let 20. stoletja naprej segreva, še posebej v zadnjih 30-40 letih. To v večji ali manjši meri kažejo povprečja podatkov s postaj po vsem svetu. Na mnogih merilnih mestih hitrost teh segrevanj nima primerjave v prejšnjih meritvah ali v paleoklimatoloških dognanjih o bližnji geološki preteklosti.
Podnebne spremembe so sicer stalnica v zemeljski zgodovini. Vendar so tokrat vse te spremembe še posebej hitre – 40 let je v geološkem smislu izjemno malo in zato v tem času dvig povprečnih temperatur do 1,2/1,3 °C zelo velik.
Temu fenomenu smo lahko sledili tudi v lokalnem okolju, saj je božič vsako leto bolj “zelen”. Nazadnje so snežinke konkretneje obletavale Kozjansko v božičnem času leta 2011, ko je naše kraje pokrila tanka snežna odeja od 2 do 5 cm. Obilnejše sneženje pa je dodatno obogatilo božični večer leta 2007, ko je celjsko regijo prekrila snežna odeja v obsegu od 5 do 10 cm. Zanimivo je, da je sneg pobelil naše kraje tudi leta 2003 (2 do 5 cm snežne odeje), kar pomeni, da smo pred letom 2011 imeli bel božič na vsaka štiri leta.
Zgodovinsko gledano smo imeli najdebelejšo snežno odejo leta 1998, ko smo lahko na Kozjanskem zabeležili od 20 do 50 cm snega, v Podčetrtku, Dobju in Kozjem pa celo čez 50 cm.
Bomo še doživeli bel božič?
Ob vsem segrevanju in temperaturnih rekordih, ki smo jim priča, si marsikdo zastavlja vprašanje, ali bo v prihodnosti sploh še nekaj normalnega “bel božič”, simbol miru in družinske sreče, ki je za kristjane tudi čas obhajanja Jezusovega rojstva in prihoda odrešenika.
Na to vprašanje so poskušali odgovoriti tudi v ameriškem Newsweeku, kjer so za mnenje poprosili klimatologinjo. Ta je med drugim po pisanju Domovine razložila, da neposredna posledica podnebnih sprememb sicer ni manj snega, pač pa seveda dvigovanje povprečnih temperatur. V skladu s tem lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti kraji v zmerno toplem pasu, ki si božič ponavadi predstavljajo kot bel, dejansko vedno več padavin dobili v obliki dežja kot snega.
Kljub vsemu beli božič v zmerno-toplem pasu ne bo povsem izginil iz naše realnosti, vendar bo v bodoče predstavljal prej izjemo kot pravilo.
Ob tem si je zanimivo pogledati tudi domače podatke o snežni odeji za božič. Agencija za okolje ARSO na svoji spletni strani med drugim ponuja primerjavo kart višine snežne odeje na božično jutro od leta 1961 do 2014. Če primerjamo pogostost “belega božiča” v 60. letih in v 90. letih ali tem stoletju, je razlika seveda očitna in trend vse bolj “zelen”.
