Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Gospodarska rast v savinjski regiji malenkost višja, kot na ravni države


Savinjska regija, v kateri vidno gospodarsko vlogo igra tudi Kozjansko in Obsotelje, je lani dosegla 4,2 odstotno gospodarsko rast, kar je višje od slovenskega povprečja.

Slovenska gospodarska rast je 4,1 odstotna.

Savinjska regija je s 4,589 milijardami evrov prispevala 11,4 odstotka slovenskega BDP, ki je znašal 40,418 milijard evrov.

Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke o gospodarski rasti za leto 2016. Na rangu države Slovenije je bila povprečna gospodarska rast nominalno za 4,1 % višja kot v 2015. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je v letu 2016 znašal 40,418 milijard evrov.

Gledano regionalno pa je bila v kar petih statističnih regijah gospodarska rast višja od gospodarske rasti na ravni države. V preostalih sedmih regijah je bila gospodarska rast nekoliko nižja od slovenskega povprečja.

Regije vzhodne Slovenije so: Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija in Primorsko-notranjska regija (prispevale 43,7 % slovenskega BDP-ja)
Regije zahodne Slovenije so: Osrednjeslovenska, Gorenjska, Goriška in Obalno-kraška regija (prispevale 56,3 % slovenskega BDP-ja)

Med petimi regijami, ki so se zavihtele nad slovensko povprečje je tudi Savinjska statistična regija v kateri vidno gospodarsko vlogo igra tudi Kozjansko in Obsotelje.

Savinjska regija je dosegla 4,2 % nominalno gospodarsko rast. BDP te regije je v letu 2016 znašal 4,589 milijarde evrov (to je 11,4 % celotnega slovenskega BDP-ja), v letu 2015 pa 4,402 milijarde evrov. Povprečna inflacija na ravni države je bila v letu 2016 0,5 %.

Največjo gospodarsko rast je sicer dosegla obalno-kraška regija, ta znaša 6 %. S po 4,5 % rastjo pa ji sledita osrednjeslovenska in gorenjska regija. Na četrtem mestu je pomurska regija katere gospodarska rast je 4,3 %, na petem pa, kot že omenjeno, naša statistična regija. Najmanjšo gospodarsko rast so zabeležili v zasavski regiji. Znašala je 2,4 %.

BDP regij vzhodne Slovenije je znašal skupno 17,653 milijard evrov; BDP regij zahodne Slovenije je znašal skupno 22,765 milijard evrov. Slovenski BDP je 40,418 milijard evrov.

BDP na prebivalca v savinjski regiji je znašal 18.006 evrov, kar je 8 % manj od slovenskega povprečja, ki znaša 19.576 evrov na prebivalca.

Največji BDP na prebivalca ima sicer osrednjeslovenska regija in znaša 27.644 evra na prebivalca. Najnižji BDP na prebivalca pa imajo v zasavski regiji in sicer 10.443 evra na prebivalca.

Povprečni BDP na prebivalca v regijah vzhodne Slovenije je znašal 16.169 evrov; Povprečni BDP na prebivalca v regijah zahodne Slovenije je znašal 23.401 evrov.

In v katerih branžah so ustvarili največ bruto dodane vrednosti (BDV)

Slovenske statistične regije so v 2016 ustvarile različen obseg bruto dodane vrednosti (BDV).  Osrednjeslovenska regija je v povprečju ustvarila 36,8 % vse BDV v Sloveniji, 32,9 % BDV so skupaj ustvarile podravska (12,8 % BDV), savinjska (11,4 % BDV) in gorenjska statistična regija (8,7 % BDV), preostanek BDV pa je ustvarilo ostalih osem statističnih regij.

bdv-slovenija
Bruto dodana vrednost, statistične regije, Slovenija, 2016

Regije se med seboj razlikujejo tudi po strukturi BDV. V savinjski regiji je bil največji delež bruto dodane vrednosti ustvarjen v predelovalni (31,6 %) ter storitveni dejavnosti (20,2 %).

Sicer sta od ostalih regij po višjem deležu ustvarjene BDV v storitvenih dejavnostih izstopali osrednjeslovenska in obalno-kraška regija (78,4 %  oz. 78,0 %).

V jugovzhodni Sloveniji, koroški in posavski regiji je bilo nekoliko več BDV ustvarjene v industriji, kot pa v storitvenih dejavnostih (med 48,0 in 50,1 %).

V kmetijstvu pa sta po deležu ustvarjene BDV izstopali primorsko-notranjska in pomurska regija (6,4 % oz. 6,1 %).

B.S.