Učiti se, da bi znali delati

24. 11. 2017 13:02

Minuli petek je Ljudska univerza Šentjur, OE Razvojne agencije Kozjansko, v dvorani Slomškove rojstne hiše izvedla 9. Slomškov simpozij, ki je privabil zaposlene v vzgoji in izobraževanju iz cele Slovenije.

Tema letošnjega simpozija Učiti se, da bi znali delati, je izhajal iz enega od štirih Unescovih stebrov vzgoje in izobraževanja, dogodek pa je  bil del profesionalnih usposabljanj, ki jih sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.

slomskov_simpozij_2017_publikaNamen 8-urnega usposabljanja je bil spodbuditi poljudno-raziskovalni razmislek o vprašanjih, povezanih s temo vzgoje in izobraževanja, ter slediti Slomškovemu prispevku na tem področju ter ga aktualizirati za današnji čas. Predstavljene so bile raznolike teme strokovnih predavateljev. Prva sta nastopila prof. dr. Marko Jesenšek in Cvetka Rezar, ki sta predstavila Slomškovo razumevanja slovenskega jezika in opozorila na dolgoročne vplive njegovega jezikovnega načrtovanja tudi v sodobnosti.  Slomškovi pogledi so bili sredi 19. stoletja zelo napredni in v duhu idej, ki so se kasneje uresničile v »pomladi narodov«, prav tako pa so zanimivi in aktualni tudi za vprašanja, ki so povezana s sodobnim slovenskim jezikom, narodom in Cerkvijo. Že Slomšek se je zavedal, da jezik ni nujno vezan na določen narod, saj ga lahko izpodrine močnejši. Med jezikom in narodom je prepoznal zelo tesno zvezo, noben tuj jezik ne more nadomestit vloge in dejavnosti materinega jezika. Ko je Slomšek prepoznal slabo znanje materinščine, je sam poskrbel za pouk slovenščine. In morda nam je to lahko v razmislek, da bi tudi v sodobnosti spodbujali k temu, da bi znanju materinščine posvetili več ur pouka v šolah. Slomškov pogled na jezik je bil tudi zelo jasen glede jezikovne rabe tuje govorečih, ki živijo na slovenskem ozemlju, od njih je zahteval učenje slovenščine.

slomskov_simpozij_2017_predavateljDdr. Stanko Gerjolj je predstavil geštalt pedagogiko kot ena izmed najbolj celostnih pedagogik, ki kot temeljno metodo uporablja kreativne medije, od risanja in kiparjenja do dela s telesom in z glasom. Nastala je sredi 70 let prejšnjega stoletja, predvsem zaradi dejstva, da se je določenim pedagogom zdelo škoda, da bi geštalt terapijo uporabljali samo za zdravljenje, ne pa za razvoj osebnosti.

V drugem delu je dr. Tina Bregant je predstavila, kako se z empatijo in sočutjem lahko borimo proti izgorelosti na delovnem mestu, dr. Mojca Zvezdana Dernovšek in mag. Urška Battelino pa sta predstavili izgorelost in njen psihodinamski vidik. Stres je povsem normalno odzivanje. Gre namreč za telesni, duševni in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim pritiskom (stresorjem), ki zamajejo njegovo ravnovesje. Določen dogodek je za nekoga neprijeten in ga temeljito pretrese, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življenju. Nekateri ljudje ne prepoznavajo, da so utrujeni in pod stresom, ne prepoznavajo svoja čustvena stanja. Močna čustva in interesi nam hitro zameglijo pogled.

Anton Martin Slomšek je v eni od svojih misli dejal: «Dveh reči ne odlagaj za jutri: poboljšanja in dobrega dejanja. Za današnji dan vemo, da ga imamo; ali še jutri doživimo, tega ne vemo. Žal naj ti bo le za tri reči tvojih preteklih dni: za hudo storjeno, za dobro zamujeno in za izgubljeni čas.« (M.T.)

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
135 queries in 8,670 seconds.