Zima se počasi poslavlja, pred nami pa so vse bolj pomladni dnevi. Zvončki in trobentice že cvetijo, nad njimi pa plešejo prvi metulji. Tudi ptice vsako jutro bolj glasno prepevajo.
Še ena živalska skupina s svojim pojavljanjem nakaže konec zime – dvoživke. Ko nočne temperature nekaj večerov ne gredo pod pet stopinj, nastopi njihov čas. Če ob tem še dežuje, se pojavijo množično.
V spomladanskih mesecih se rjave žabe (sekulje, rosnice) in krastače ter (praviloma spregledani) pupki odpravijo iz svojih zimskih zavetišč k stoječim vodam.
Prva stvar po dolgem zimskem spanju in postu pa ni hrana, temveč skrb za zarod. Hite odložiti svoja jajčeca, da bodo »nasledniki« imeli do jeseni dovolj časa za celoten razvoj od jajčeca do odrasle živali.
Žal pa naše ceste niso primerno opremljene, da bi jih počasne in prometa nevajene živali lahko varno prečkale. Posledično lahko vsakodnevno na cestah vidimo stotine, morda celo tisoče povoženih dvoživk.
V Kozjanskem parku lahko iz lastnih izkušenj trdijo, da velika večina šoferjev ob na cesti opaženih dvoživkah niti malo ne zmanjša hitrosti ali se skuša izogniti povozu.
Zato so zopet, kot že minulih 16 let, postavili ob cesti mimo ribnika Trebče ograjo, ki dvoživkam preprečuje prehod ceste. Ko sekulje, rosnice, krastače, navadni in planinski pupki pridejo do ograje, jih dvakrat dnevno ročno prenašajo preko ceste.
Akcijo bi želeli razširiti še na druge potrebne lokacije, a sami ne zmorejo opraviti vsega. Zato naprošajo bralce/ke, da po svojih močeh pomagajo dvoživkam na njihovih svatovskih poteh – vsaj z obrizno vožnjo.
Če pa kdaj v okolici doma zvečer naredite še sprehod ob cesti ter preko nje v vedru prenesete žabje svate, bo spanec še toliko lepši.
