Na slovenskih upravnih enotah in krajevnih uradih je moč overiti podpis podpore za v sindikalni akciji zbiranja podpisov za pobudo za spremembo definicije minimalne plače.
Gre za pobudo, da se iz trenutne definicije minimalne plače izvzamejo dodatki za nočno in nedeljsko delo ter za delo ob praznikih. Sindikati pravijo, da je čas, da se definicija spremeni, osnova naj bo osnova, dodatek pa dodatek. Sedanja definicija minimalne plače je po njihovem krivična. Delavke in delavci so zaradi nje postavljeni v neenak položaj. Zaradi sedanje definicije prejmejo zaposleni za delo ponoči, v nedeljo in praznike ter dela proste dneve po zakonu enako plačilo kot tisti, ki v teh pogojih ne delajo. Za vse je namreč izplačilo enako, torej 790,73 evra bruto oziroma 604 evrov neto.
Odkar se je pred petimi leti minimalna plača zadnjič pomembneje dvignila, je število njenih prejemnikov naraslo z 19.047 konec leta 2009 na 37.194 marca 2015, na vrhuncu krize pa jih je bilo še precej več. Statistični urad Republike Slovenije ocenjuje, da je prag tveganja revščine leta 2013 (novejše ocene še niso na voljo) znašal 593 evrov razpoložljivega neto dohodka.
Pobuda bo lahko v obliki ljudske iniciative vložena v parlamentarno proceduro, ko bo zbrano potrebnih 5.000 podpisov.
V primeru uspešnosti pobude bodo zaposleni, prejemniki minimalne plače, ki delajo ponoči, v nedeljo ali na praznike, to dobili končno tudi plačano. Če bodo poslanci državnega zbora potrdili predlog sprememb zakona, se bo Slovenija približala ureditvi mnogih evropskih držav, ki te dodatke iz minimalne plače že izvzemajo.
S pomočjo digitalnega potrdila je moč prispevati podpis preko spleta, sicer pa v času uradnih ur upravnih enot.
Podrobnosti o akciji na spletnem mestu http://minimalnaplaca.si/.
*na sliki sedež upravne enote v Šentjurju
