Še en dan pod medijskimi žarometi v »idiličnem Šmarju pri Jelšah,« (kot ga je poetično doživela ena od obiskujočih novinark), na opevano krajevno idilo ne vpliva nič kaj blagodejno. Parkirišče pred vrtcem so zasedli avtomobili medijskih hiš, po Slomškovi do občinske stavbe pa se je bilo občasno težko ogniti zvedavim novinarjem in budnim očesom televizijskih kamer.
Vzgojiteljice v vrtcu so do staršev in otrok ohranile profesionalen, prijazno-nasmejan odnos, čeprav informacije iz zakulisja pričajo, da jim ni lahko. Če je bilo pri posredovanju zgodbe v medije količkaj dobrega namena, se je ta nedvomno izrodil in v kolektiv zarezal globoko brazdo, ki se bo celila še leta.
V včerajšnjem uvodu odstiranja ozadij smo se seznanili s kronologijo spornega dogajanja v šmarskem vrtcu. Danes je čas za podrobnejšo osvetlitev dejstev, iz katerih izhajajo hudi očitki na račun ravnateljice Marte Drofenik in njenega vodenja kolektiva, za katerega je zadolžena in odgovorna.
Rezultati anonimne ankete med zaposlenimi
Kot smo zapisali včeraj, so prav rezultati anonimne ankete člane sveta zavoda dokončno prepričali v nujnost ukrepanja proti ravnateljici vrtca, saj naj bi potrdili nepravilnosti, navedene v anonimnem pismu.
Kot so mediji že poročali, so nekateri odgovori 75 sodelujočih v anketi upravičeno sprožili alarm pri pristojnih. Navedku »ravnateljica mi je že grozila« je pritrdilo 13 zaposlenih, podobnem navedku o kričanju na zaposlene 18, ter o žaljenju prav toliko. Tudi sicer se številka 18 v anketi na škodo ravnateljice še nekajkrat ponovi in zanimivo, prav 18 je tudi prvotnih podpisnikov dokumenta o neskladju z etičnim kodeksom, v katerem so navedene medijsko najodmevnejše obtožbe (pozneje se je podenj podpisalo še 10 zaposlenih.)
Ravnateljici prav tako niso v korist odgovori na naslednje trditve: »pravila v vrtcu so za vse delavce enaka« (31 DA, 31 NE, 13 NE VEM), »v delovnem okolju zaznavam mobing« (27/36/27), »ravnateljica ima do vseh delavcev enak odnos in način komuniciranja« (16/31/28) in še nekaj podobnih.
Pa vendarle so bila mnenja anketiranih na 38 zastavljenih vprašanj, oblikovanih v trdilni obliki, Drofenikovi večinsko naklonjena. Kljub vsemu se kar 60 zaposlenih na delovnem mestu počuti dobro, 70 jih je v dobrih odnosih s sodelavci, 53 svoj odnos z ravnateljico ocenjuje kot dober (nasprotno jih meni 13), 40 jih ocenjuje, da je ravnateljici dobro občutje otrok zelo pomembno (proti 18) in 36 (v nasprotju z 22) jih je prepričanih, da ravnateljica svoje delo opravlja strokovno in profesionalno.
Ocenjeno čez palec bi bil s tovrstnimi rezultati anonimne ankete med svojimi zaposlenimi verjetno zadovoljen marsikateri vodja tako številčnega in raznolikega kolektiva, kot je vzgojno-izobraževalni zavod.
A resnična težava je, kot je na zboru delavcev dejala namestnica predsednice sveta zavoda Zlatka Pilko: »25% tistih, ki so nesrečni« in do katerih naj bi imela ravnateljica po oceni članov sveta zavoda neprimeren odnos.
»Primerjava kodeksa etičnega ravnanja v vrtcu in dejanskega ravnanja in postopanja v JZ Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah«
»Ugotavljamo, da se v našem zavodu dela v neskladju s kodeksom etičnega ravnanja v vrtcu, neskladju s kolektivno pogodbo in neskladju s pravili zaposlenih. Navajamo le nekatere nepravilnosti, katere je posameznik-podpisnik že doživel in za njimi s podpisom trdno stoji,« lahko preberemo v preambuli dokumenta s črno označenim zgornjim naslovom.
Trdno-stoječemu stališču navkljub seznama 28 podpisanih zaradi »nezaupanja v nekatere člane sveta« niso priložili, ampak so ga deponirali pri županu občine Šmarje pri Jelšah Stanku Šketu. Podpisniki javno še vedno niso znani, najverjetneje pa se bodo pri preverjanju opisanih nepravilnosti nanje obrnili pristojni inšpektorji in tudi policisti v delu, ki se nanaša na domnevno izvajanje nasilja nad otroki.
In nepravilnosti je v enajst-stranskem dokumentu navedenih veliko. Ob znamenitem »kričanju nad otroki in vlačenju otrok za roko v druge igralnice, izpostavljanju otrok nevarnostim in fizičnem obračunavanju«, prevladujejo neposredni očitki ravnateljici: »ni poskrbela za varnost okolja, ne upošteva želja večine zaposlenih, ampak le peščice posameznikov, razrešuje sposobne vodje, ki svoje delo opravljajo strokovno in odgovorno, neodgovorno razporeja kadre, vedno so eni in isti nagrajeni, za večino konfliktnih situacij je ravnateljica odgovorna sama,« ipd.
Kontroverznost dokumenta in skrivnost »črne kamre«, v katero naj bi zapirali otroke
Obtožbe o nasilju nad otroki zvenijo strašljivo, morda celo preveč, da vanje ne bi podvomil povprečen starš, ki je šmarskemu vrtcu kdajkoli zaupal v varstvo svojega otroka. Velika večina jih za vrtec najde le lepe besede, katerih jim, brez skrivanja obraza, ni težko ponoviti tudi pred kamerami slovenskih televizij. S čemer pa imajo večje težave prikriti podpisniki, čeprav po lastnih besedah »za nepravilnostmi trdno stojijo,« kar zagotovo ne prispeva k večji verodostojnosti njihovih trditev.
Morda je zadržanost razumeti tudi v luči govoric, da gre za posamične dogodke, zbrane iz obdobja skorajda desetih let, ki naj bi bili obenem še bodisi napihnjeni, zlonamerno interpretirani ali celo izmišljeni. Vendar tudi v prid takšnih trditev za zdaj nihče ni javno zastavil svoje besede.
Podobno je tudi s prvakom iz zakladnice nasilnih »vzgojnih ukrepov«, očitanih šmarskemu vrtcu – zlovešči »črni kamri«, v katero naj bi zapirali otroke, o čemer je pisalo Delo in še nekateri drugi mediji. V resnici tovrstnih obtožb v navedenih dokumentih in anonimkah ni, po zapisniku sodeč pa jo naj bi na zboru delavcev izrekla ena izmed članic sveta zavoda, ki pa je po preverjanju navedbo iz zapisnika že zanikala, češ da je bila napačno povzeta.
Ukrepanje sveta zavoda in odgovor ravnateljice Marte Drofenik
Zgornjim pomislekom navkljub obtožbe, podkrepljene z 28 podpisi, nedvomno kličejo po ukrepanju pristojnih, zato seznanitev inšpekcijskih služb s situacijo zagotovo sodi med odgovornejše odločitve sveta zavoda. Na bolj majavih nogah pa bi se lahko znašel njihov poziv ravnateljici k odstopu, če inšpekcijske službe, ki so (ob policiji) pristojne za ugotavljanje dejanskega stanja, kršitev ne bi ugotovile, oziroma te ne bi bile sorazmerne z ukrepom članov sveta.
Prav na slednje pa se Drofenikova najverjetneje opira pri vztrajanju na funkciji ravnateljice vrtca, saj, kot je povedala na seji sveta zavoda 7. januarja, meni, da se ji godi krivica. Zaradi tega je na isti seji napovedala prijavo zoper »nezakonito ravnanje sveta zavoda,« češ da so ji bile »ves čas kršene pravice«. To je tudi njena zadnja uradno zabeležena izjava na to temo, saj je po izbruhu zgodbe v javnosti do današnjega dne za medije nedosegljiva.
Javni zavod Vrtec Šmarje pri Jelšah je včeraj obiskala delovna inšpekcija, nadaljnje obiske državnih nadzornih organov pa lahko v vrtcu pričakujejo tudi v naslednjih dneh.
V jutrišnjem tretjem delu odstiranja ozadij resničnega dogajanja v šmarskem vrtcu bomo iskali vzroke za tovrstna obračunavanja, motive in poti lansiranja zgodbe v javnost ter razmišljali o dolgoročnih posledicah pretežno negativne publicitete, ki sta jih Šmarje pri Jelšah in njegov vrtec te dni deležna v medijih.
Rok Čakš
