V Domu starejših Šentjur so včeraj proslavili 15-letnico obstoja. Na prireditvi so prejeli potrdilo E-Qalin. Gre za vseevropski model upravljanja s kakovostjo v ustanovah socialnega varstva. Trenutno ga v Sloveniji premore 35 domov, obdobje preverjanja pa traja tri leta in je po besedah direktorice Vesne Vodišek Razboršek dal izjemne rezultate, ki so s številkami sicer težko merljivi.
V kulturnem programu so poleg varovancev nastopile različne generacije, ki tudi sicer sodelujejo v utripu doma, za piko na i pa je poskrbel nastop mednarodno uveljavljene sopranistke Urške Arlič Gololičič. Prisotne je med drugim nagovorila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk.
V DSŠ je trenutno 162 varovancev med katerimi so tudi trije iz “prve generacije”: Vinko Kovač (na spodnji sliki), Ljudmila Sajovic in Marina Pubec, ko so dom, v prisotnosti takratnega ministra za socialo Antona Ropa, odprli. Zanje skrbi 80-člansko osebje, od katerih je od leta 1999 v kolektivu še 28 zaposlenih.
V prihodnje se bodo v domu posvečali izzivom arhitektonske zasnove, saj dimenzije sob ne zadoščajo merilom, dvema gospodinjskima skupinama pa želijo dodati še kakšno.
Merjenje zadovoljstva v modelu E-Qualin
Standardizirana raziskava merjenja zadovoljstva se je kot merski instrument razvila v okviru modela upravljanja s kakovostjo E-Qalin. Omogoča kvantifikacijo uspešnosti ustanove v treh perspektivah kvalitete: (1) perspektiva uporabnika, (2) perspektiva zaposlenega in (3) perspektiva svojcev oziroma skrbnikov uporabnika ali poslovnih partnerjev (v primeru institucij kot so centri za socialno delo).
Model raziskave merjenja zadovoljstva je osnovan na merjenju dveh dimenzij: zadovoljstva s posamezno storitvijo in njeno pomembnostjo, ki torej najprej ugotovi stanje zadovoljstva z določeno storitvijo, nato pa poda še informacijo o stopnji doseženih pričakovanj oziroma potreb na tem področju. Manjši kot je razkorak med tema dvema dimenzija, višja je stopnja zadovoljitve potreb posameznika.
Iz analize nabora vprašanj oziroma trditev, ki sestavljajo merski instrument, organizacija dodatno pridobi še informacije o njenih šibkih in močnih področjih ter možnostih za izboljšave in razvoj. Da pa bi lahko spremljala učinek uvedenih sprememb in izboljšav v organizaciji, je na voljo tudi prikaz trendov spreminjanja določenega področja. Hkrati rezultati analize omogočajo tudi uporabo posameznih kazalnikov kot mer uspešnosti. Analiza je torej visoko strokovna in temelji na naprednih statističnih in analitičnih znanjih.
bR
