Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Pravoslavna velikonočna maša v Rogaški Slatini (foto in video)


Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, saj kristjani po vsem svetu praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Gre za praznik veselja in upanja – verovanje, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti. Obiskali smo pravoslavno velikonočno mašo, ki je potekala v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini, liturgijo je vodil celjskih paroh Milan Duduković.

Velikonočna bogoslužja so tako potekala tudi v evangeličanskih in pravoslavnih cerkvah. Pravoslavni verniki so namreč letos veliko noč praznovali na isti dan kot katoliki in evangeličani. Osrednji krščanski praznik je premakljiv praznik, v odvisnosti katerega so datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov, seveda tudi pust. Na prvem ekumenskem koncilu v Niceji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Razpon praznovanja velike noči je torej med 22. marcem in 25. aprilom. 

Ker koledar pravoslavnega cerkvenega leta ni poenoten, uporabljajo Pravoslavne cerkve dva različna koledarja in sicer stari pravoslavni koledar ali julijanski koledar (uporablja ga večina pravoslavnih Cerkva – takoimenovani starokoledaristi) ter novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar (uporabljajo ga Grki, Romuni, Bolgari (in nekatere manjše Cerkve) – takoimenovani novokoledarist).

 

Za izračun velike noči pa pravoslavne Cerkve uporabljajo formulo, ki temelji na Metonovem ciklusu. Posledično izračunana polna luna odstopa od astronomske polne lune, lahko tudi za več dni. Veliko noč v pravoslavju zato praznujejo pogosto več kot teden dni pozneje kot v Rimskokatoliški Cerkvi, nemalokrat pa se zgodi, da sovpadeta na isti dan, kot je to bilo letos. Leta 1923 so Pravoslavne Cerkve sklenile, da bodo začele uporabljati prenovljen koledar in novo formulo za izračun velike noči. Nekatere so začele uporabljati novi koledar, novo formulo je pa začela uporabljati le Finska pravoslavna Cerkev.

Krščanstvo, ki je monoteistična religija, je ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa. Kristjani, pripadniki krščanstva, verujejo, da je Jezus božji sin in odrešenik, ki je kot judovski mesija prišel na Zemljo, bil križan, umrl, in tretji dan vstal od mrtvih. S svojo daritvijo na križu naj bi ljudi odkupil za odrešenje. Krščanstvo obstaja kar dve tisočletji. Vendar pa je burna zgodovina pripeljala do razcepa na tri večje veje in sicer katolištvo, pravoslavje in protestantizem.

V dveh tisočletjih obstoja se je krščanstvo razcepilo na tri večje veje: katolištvo, pravoslavje in protestantizem. Vsaka od teh treh vej se deli na manjše skupnosti, ki jih v ožjem smislu imenujemo Cerkve. Vse tri veje sicer izhajajo iz istega debla, kljub navideznim razlikam pa je v zadnjih desetletjih je čutiti težnjo po enosti v različnosti. Vsekakor vse tri veje vse bolj težijo k združevanju in medsebojnem dopolnjevanju ter spoštovanju med verniki. 

 

Pravoslavna Cerkev, ki se je od katolištva ločila po vzhodnem razkolu leta 1054, je za razliko od Rimskokatoliške sestavljena iz narodnih Cerkva, ki so avtokefalne, tj. vsaka od njih sama izbira in potrjuje svojega patriarha in samostojno ureja notranje zadeve. Častno mesto med patriarhi ima carigrajski patriarh, vrhovno oblast nad vsemi cerkvami pa pravoslavni vesoljni cerkveni zbor. V primerjavi s katolištvom odklanjajo verski resnici o Marijinem brezmadežnem spočetju in vnebovzetju. Vendar pa v svojih molitvah in bogoslužju obe resnici dejansko priznavajo in gojijo prisrčno češčenje Marije (Bogorodice).

Pravoslavno cerkveno leto je v grobih potezah podobno katoliškemu, tudi številni prazniki so enako razporejeni in številni svetniki godujejo na iste datume. Tudi pravoslavno bogoslužno leto določata največja krščanska praznika božič in velika noč. Najbolj opazna razlika v primerjavi s katoliškim koledarjem je precej večje število postnih dni, saj pravoslavne Cerkve pripisujejo postu veliko večji pomen kot katoliki.

Pravoslavni tudi odklanjajo papeško prvenstvo nad vesoljno Cerkvijo ter nezmotno učiteljstvo, priznavajo pa vseh sedem zakramentov: krst (s trojno potopitvijo ali oblivanjem), birmo (podeljuje se neposredno po krstu, redni delivec je duhovnik), evharistijo (zaradi simbolike uporabljajo kvašen kruh in rdeče vino; obhajilo delijo pod obema podobama – z žličko), zakrament sprave (je predvsem zdravljenje, izbriše ne le grehe in večne kazni, temveč tudi vse časne kazni; pokora zato nima zadoščevalnega, temveč le vzgojni značaj), bolniško maziljenje, sv. red (tri stopnje: diakonat, prezbiterat in episkopat; bistveni del obreda je polaganje desne roke) in sveti zakon (delivec je duhovnik, ne zaročenca sama kot v katoliški Cerkvi; zaradi nekaterih razlogov dopuščajo razvezo zakona).

 

Bogoslužje poteka v bizantinskem obredu in v narodnem jeziku. Velik pomen ima češčenje ikon, tj. svetih podob Kristusa, Marije in svetnikov, ter meništvo (glavno meniško središče je gora Atos v Grčiji). Škofje se izbirajo izmed menihov, duhovniki pa so lahko poročeni. 

Obiskali smo pravoslavno velikonočno mašo v Rogaški Slatini. Vabljeni k ogledu galerije fotografij (klik!), nastalih med liturgijo, v video posnetkih pa lahko prisluhnete delu liturgije, ki je potekala v staro cerkveno slovanščini in izjavi celjskega paroha Milana Dudukića, ki se je prijazno odzval in nam odgovoril na nekatera vprašanja.

 

Priporočamo še:
Vstajenjska velikonoča maša na Ponikvi (foto, video)

v/t/f: eH

Vir: Wikipedija