Kar 10 let je minilo, odkar je TOLO zaprl svoja vrata. Brez dela je takrat ostalo skoraj 150 delavcev, kar je za šentjursko območje pomenilo kar malo gospodarsko katastrofo.
Prvo junijsko soboto, so nekdanji delavci Tola organizirali srečanje po natanko 10 letih, odkar je podjetje, ki je dajalo kruh mnogim šentjurskim družinam, odšlo v stečaj. Razna špekuliranja, kdo je kaj zakuhal in zakaj, tokrat niso bila najbolj pomembna, saj so, zdaj že bivši uslužbenci, raje poskrbeli za izjemno židano razpoloženje v gostišču Jug v Zgornjem trgu.
Kot sta pobudnici srečanja Irena Turnšek in Ljubica Murk povedali, je bil odziv »bivših tolovcev« izjemen. »Kar 53 se jih je nabralo. Nekateri se kar niso mogli načakati omenjenega datuma, spet drugi so malce dvomili o srečanju,« sta hiteli razlagati. »Veseli pa sva, da smo se po celih 10 letih, odkar Tola ni več, uspeli dobiti, saj se nekateri nismo videli, odkar je šel Tolo v stečaj.« In res, 10 let ni kratka doba, zato so udeležeci že ob samem snidenju hiteli s pripovedovanjem zanimivih in humornih anekdot, pretekla pa je tudi marsikatera solza, saj so mnogi obudili spomine na težave, ki jih je prinesla takratna brezposlenost.
»Po 10 letih gledam na celotno stvar z drugačnega vidika. Še vedno smo vsi enaki, odnos med nami je postal pristen in bolj sproščen. Vesela sem, da je do takšnega srečanja prišlo, saj smo se razšli v dokaj težkem obdobju, ko nismo vedeli, kako naprej. Pa vendar smo se vsak po svoje znašli in na novo zaživeli,« je po srečanju povedala Planinčanka Andreja Zemljak.
Marjan Sudar je takole pokomentiral dogajanje izpred 10 let: »Zelo sem se razveselil povabila na srečanje, saj so delavci davnega leta 2001 ostali dobesedno brez vsega. Menim, da v zadnjih letih Tola nadzorni svet, s takratnim vodstvom, ni bil sposoben izpeljati dostojnega epiloga podjetja. Gospe in gospodje si takšnega preigravanja nedvomno niso zaslužili.
Presenečen sem bil nad odzivom, saj te ljudi ni povezovalo le delo, ampak tudi druženje. Vse delavce še vedno zelo spoštujem in se z njimi rad srečam, prav tako jim želim vse dobro v prihodnje.«
Prisotni so se tako ob živi glasbi in spominih zabavali vse do jutra. Nasmehi na obrazih pa so nam, opazovalcem, dali vedeti, da so tovrstna spontana srečanja s prepostimi ljudmi še kako dobrodošla.
BM / Šentjurske novice, 22. 6. 2011
*Na fotografiji je del objektov nekdanje Tovarne lahke obutve na Cesti Leona Dobrotinška 8 v Šentjurju, ki imajo danes druge vsebine
