Občinska politika očitno funkcionira na dveh ravneh, javno na občinskem svetu, kjer je dogajanje praviloma kar preveč složno, da bi bilo resnično – na zadnji seji smo pri vseh številnih glasovanjih zabeležili en sam glas proti – ter v zakulisju, od koder vsake toliko časa uide kakšno znamenje kopičenja hudih nasprotij. Zdi se, da nesporazumi med SDS in županom počasi prihajajo v fazo odprtega konflikta. Vse druge stranke so zaenkrat »pridne«, v okvirih v t. i. koalicije voljnih, in zadovoljne s stanjem »ne tič ne miš«.
Zaključni račun proračuna 2010 – manjka 800 cliov
Številke so bile več ali manj pričakovane. Pri prihodkih (17,9 milijona €) je zmanjkalo 800 tisočakov (- 5 %) glede na načrtovano, odhodki (17,2 milijona €) pa so bili za 13 % manjši od načrtovanih. Več kot pol milijona proračunskega presežka je kar lepa popotnica prejšnje občinske ekipe, ki pa je skoraj identična sedanji. Pravzaprav bi popotnica bila spodbudna, če zaključnega računa ne bi kazili 4 milijoni dolgoročnih kreditov in za 3,8 milijona € t. i. Predobremenitev proračuna. Skupno število »manjkajočih« proračunskih evrov je torej za 7,8 milijona. Malovrh (SLS) je naračunal preko 8 milijonov, bivši podžupan Artnak 7,3 milijona, Korže pa celo samo 6 milijonov – vse kaže, da je številka odvisna od politične pozicije razpravljavca. 7,8 milijona, to je okrog 800 novih cliov ali cors! Za navadnega občana kar lep kupček pločevine, za naše občinske politike pa navaden mačji kašelj.
Uvodni ekspoze župana Diacija, ki je v prejšnjih mandatih znal temeljito piti kri svojemu predhodniku Tislu z očitki, da nima pojma o občinskih financah, je bil pravo razočaranje. Navajanje nekaj golih številk, brez vrednostnih ocen in brez angažirane analize morebitnih spornih proračunskih postavk, torej tudi brez celovite ocene dogajanja v prejšnjem mandatu, bi res zmogel sleherni analfabet. Veliko več se je pričakovalo od nekdaj »revolucionarnega« župana, ki bi rad bil tudi angažirani občinski ekonomist. Žal, županska funkcija ga je očitno povsem ohromila. Res pa je tudi, da je preko 200 strani raznih številk odločno preveč, da bi se iz njih dalo brez večjih muk izluščiti tudi kakšno trajno spoznanje.
Razpravo je začel starosta šentjurske politike Jurij Malovrh. Izrazil je zgroženost nad predstavljenimi številkami, zlasti v primerjavi z »njegovim« zaključnim računom iz leta 2002, ko je naslednikom zapustil le 0,7 milijona € minusa, pa so ga takrat politični nasprotniki (Artnak, Korže …) javno pribijali na križ. Po njegovem mnenju se kljub velikanskemu zadolževanju uspehi sedanje ekipe ne morejo primerjati z dosežki takratne oblasti.
Po kratkem »lepotnem« retoričnem vložku Staneta Zupanca (Desus), ki je bil navdušen nad izčrpnostjo zaključnega računa, postavil pa je le nekaj obrobnih vprašanj, na katera si je večinoma kar sam odgovoril, sta prišla na vrsto bivša podžupana Korže (SDS) in Artnak (LDS), ki sta tudi imela v prejšnjem mandatu v rokah ključe občinske blagajne. Korže se je odločno spravil na Malovrha, ki da je iz »prejšnjih časov«, da pa je Tislova ekipa, v kateri je bil Korže prva violina, občino zapustila naslednikom v odlični motivacijski in finančni kondiciji. 7,8 milijona dolgov sploh ni razlog za malodušje, je pribil. Z ZR je bil zadovoljen tudi Artnak, ki se je zahvalil prejšnjemu županu Tislu, ker mu je omogočil, da je uspešno opravil svojo nalogo pri izgradnji cest.
Tudi Robert Polnar (LMD) se z ZR ni kaj pretirano obremenjeval, »ker gre pač za preteklost, ki je ni mogoče spremeniti «, z izračuni iz svojega »hišnega laboratorija « pa je dokazoval, da je občinsko razmerje med krediti in denarnim tokom bistveno ugodnejše kot npr. pri Tušu, Mercurju in podobnih prvakih slovenskega gospodarstva. Po njegovem prepričanju ima Občina še vedno dobre kreditne potenciale.
Če k tem razpravam prištejmo še nekaj benignih vprašanj in pripomb Špana (Proračunski prihodki iz koncesnin?), Artnaka (Zakaj so indeksi porabe pri strankah različni?) in Žafrana (ki ni dobil odgovora na vprašanje, koliko nepovratnih sredstev smo dobili na osnovi tega, da smo se zadolžili za sofinanciranje EU projektov), je to v vsebinskem pogledu bilo vse.
Res skromno in brez prepotrebne kritične distance
Nadaljevanje seje je teklo v znamenju vroče – hladno. Malenkostne spremembe pravilnika o vpisovanju otrok v vrtec so bile le formalnost. Enako velja za soglasje OS k vložku 113 evrov (ne tisočev!!) famoznega Inštituta za okolje in prostor, katerega skorajda fiktivni soustanovitelj je bila tudi Občina, v neko koroško razvojno agencijo.
Potrditev investicijske dokumentacije za projekte protipoplavne zaščite ob Voglajni in pritokih je po svoji teži že spadala v vročo kategorijo. Gre za 12,8 milijonov € vredno investicijo v 5.600 metrov nasipov, 855 m zidov ter 7 objektov (jezov, mostov, suhih zadrževalnikov …) v samem središču občine, s katerimi naj bi do leta 2015 zavarovali mesto Šentjur pred poplavno nevarnostjo. 9,5 milijona € bo investirala država, 2,5 milijona pa bo do leta 2015 morala skupaj spraviti občina. Občinski svetniki se v smiselnost projekta niso spuščali, a so bili v glavnem navdušeni. V imenu Ribiške družine je nasprotovanje izrazil le Boris Belej (LMD), Erjavec in Štiglic sta imela le pomisleke, kako bo s tekočim vzdrževanjem teh velikanskih posegov, Kramarškovo (SDS) je zanimalo, kako bo z odškodninami, Artnak pa je zahteval, da si Občina pribori pristojnost uravnavanja gladine Slivniškega jezera, ki da ima prvenstveni namen zadrževalnik poplavnih voda. Pri slednjem ga je odločno podprl tudi Erjavec. O zavarovanju turističnih potencialov jezera ni bilo slišati niti besedice.
Poročilo Medobčinskega inšpektorata (MIR) brez finančnega poročila
Na MIR sta zaposlena 2 inšpektorja in 3 redarji, delajo pa na območju 8 občin. Občina Šentjur je 33-odstotni financer te službe, šentjurski proračunski izdatek v lanskem letu je znašal 66.000 € in je skoraj za 20 % presegel načrtovani znesek. Inšpektor je v Šentjurju vodil 92 postopkov (torej nekaj manj kot enega na dva dni). Po Polnarjevih izračunih je to sorazmerno bistveno manj kot npr. v Vojniku ali Zrečah, kar pomeni, da Šentjur plačuje inšpektorje za druge občine. Predlagal je, da naj župan od MIR zahteva tudi finančno poročilo.
Redarji so v šentjurski občini intervenirali 811-krat, v glavnem so se ukvarjali samo s parkiranimi avtomobili (753 primerov) in le 48- krat so posegli na druga področja (onesnažene ceste 5, odpadki 25, plakatiranje 18).
Ko bo MIR dostavil finančno poročilo, bomo lahko ugotavljali, v kolikšni meri se nam ta medobčinska zadeva, ki jo, hvala bogu, polovično financira država, sploh splača.
Koliko so porabile stranke za volilne kampanje?
Ne ve se niti, koliko so prijavile, kaj šele, da bi vedeli, koliko so res porabile, kajti poročila niso niti predstavili niti ga zaupali novinarjem. Sodeč po razpravi Jožeta Koržeta, ki je tudi zahteval, da je to poročilo posebna točka dnevnega reda (čemur so soglasno nasprotovali svetniki LMD), je nekaj očitno narobe prav s poročilom županove LMD. Slišati je bilo, da je župan prijavil le 2.500 € stroškov kampanje, porabil pa naj bi vsaj 10-krat več. Korže mu je obljubil, da bo poskrbel, da se bo s tem poročilom »poigrala« katera od inštitucij na državni ravni, kar pa Diacija ni vznemirilo, kajti pristojno Računsko sodišče ima menda dovolj drugih pomembnejših želez v ognju. Je pa tema zanimiva, kajti če se bo pokazala za utemeljeno, se županovi verodostojnosti slabo piše.
Župan v vojni z SDS, morda tudi s Polnarjem
Razprava o stroških volilne kampanje je bila samo ogrevanje za ostre besede najprej pri imenovanju (imenovanje je ustreznejši izraz kot volitve) članov in predsednikov stalnih delovnih teles OS. SDS je želela imeti predsednika Odbora za proračun in gospodarske dejavnosti, a naj bi jo izigrali – predsednik je postal Alojz Recko iz Desusa. Ker naj bi nekaj štrikali tudi pri predsedniku Odbora za urejanje prostora in stanovanjsko politiko (Jože Artnak; LDS), je Jože Korže prvič popenil. Toda to je bil šele uvod v pravo bitko, ki se je razplamtela po »pobudi« Aleksandre Šuster Močnik (SDS), da so v KS, ki jih vodijo člani SDS, zelo zaskrbljeni
zaradi nesprejemljivih konfliktov, ki jih ustvarja župan Diaci s svojim nesprejemljivim sektaštvom. Izvedeli smo tudi, da je župan z direktorico LUŠ Jelko Godec (SDS) nekaj časa komuniciral samo pisno. Zdaj se menda tudi že pogovarjata in sta se celo sporazumela, da bo občina založila denar za velik Lušev projekt EU, toda Jelka Godec
je pred mikrofonom vseeno eksplodirala, da ima tega sedaj pa res zadosti, da je kar naprej na tapeti samo zato, ker je Koržetova hči. Vmes se je še enkrat hudo razburil Jože Korže, ki je skoraj fizično napadel Klemna Grdino (funkcionarja LMD), saj naj bi se mu ta iz zadnje klopi nesramno posmehoval. Župan je seveda smeje vse zanikal, zatrjeval, da ima z esdesovci prav super krasne odnose, toda besede Zdravku Hriberniku (SDS) s Kalobja, ki se z njim očitno sploh ni strinjal, vseeno ni dal. Na ogenj je olje prilil še Robert Polnar z informacijo, da se je 24. marca sestal s Koržetom in Tislom, ki da sta ga eno uro tako prostaško žalila, kot še ga nihče ni. Dvignil se je in protestno zapustil sejo, ker ima dovolj te enormne čustvene razburjenosti, ki je posledica izgubljenih županskih volitev.
Zanimivo je, da je Korže po seji zatrjeval ravno nasprotno, da sta se s Tislom in s Polnarjem pogovarjala korektno, žaljiv pa je bil kvečjemu Polnar, in to na račun Diacija, s katerim očitno sploh ni zadovoljen.
Vse kaže, da je slogaštvo na sejah OS očitno le predstava za javnost. Pri sprejemanju proračuna, kar lahko ob nakaznih odnosih v zakulisju realno pričakujemo šele v 2. polovici leta, lahko pričakujemo res zanimive scene.
Zašiljene
Jurij Malovrh (SLS) je bil edini, ki ob ZR ni skakal od zadovoljstva: »Ni opravičila za tolikšno zadolževanje, zaključni račun se bere kot kriminalka.«
Jože Korže, bivši podžupan, se ne obremenjuje z zapufanimi milijončki in je še vedno navdušen nad prejšnjim mandatom in samim seboj: »4 milijone dolgoročnih kreditov, to ni nič. Občinska uprava je visokega duha, samo veselo mora pljuniti v roke in delati enako naprej.«
Župan Marko Diaci zna biti presenetljivo dovzeten za všečne besede: »Hvala vam, gospod Korže, za modre nasvete.«
Ideolog LMD Robert Polnar ni več, kar je bil, je pa še dovolj zajedljiv, vendar ga že malenkosti vržejo s tira: »Razprave »proračunskih ekspertov« (Malovrh, Korže …) so bile tako dolge, da sem pozabil, kaj sem hotel povedati.«
Jože Korže, SDS, ki ga župan po sprejetju Statuta in Poslovnika več ne potrebuje, odločno odpira drugo fronto: »Takoj naj se preneha s šikaniranjem članov SDS!«
Župan Marko Diaci nima z esdeesovci nobenih problemov: »Z nekaterimi le malo težje komuniciram.«
Polnarizmi
Polnarizem št. 1 (verjetno namenjen Koržetu): Revolucionar, ki ne ve, kaj hoče, pa bi to rad imel takoj.
Polnarizem št. 2 (verjetno namenjen OS sceni): Gre za stanje normalne nenormalnosti oz. nenormalne normalnosti.
FK / Šentjurske novice, 20. 4. 2011
