Jože Korže, veliki zmagovalec in hkrati poraženec občinskih volitev: Vizija SDS ni kompatibilna z županovim »anarhizmom«

10. 1. 2011 5:51

Jože Korže, 60-letni Ponkovljan, od letos tudi upokojenec, osebne predstavitve ne potrebuje, ker je že vrsto let eden od najbolj poznanih in najvplivnejših šentjurskih politikov. Naj le še enkrat povemo, da je, državni svetnik, v občinskem svetu mu teče peti mandat, v preteklem mandatu je bil podžupan, je predsednik šentjurske SDS in drugi mandat tudi regijske SDS.

Na letošnjih občinskih volitvah se mu je zgodilo, da je iz njih izšel skupaj z SDS kot veliki zmagovalec, hkrati pa si je hočeš nočeš moral naložiti na svoja pleča boleči poraz Štefana Tisla na županskih volitvah.

V tem intervjuju smo ga prikrito soočili z glavnim političnim konkurentom Diacijem.

G. Korže, kako sedaj po bitki, ko je lahko biti general, kot pravijo, ocenjujete jesenske volilne dogodke?
Kar se uspeha SDS tiče, lahko le rečem, da je res izjemen; v zgodovini šentjurske demokracije še ni bilo stranke, ki bi dobila tolikšno podporo volivcev. Naš uspeh je posledica različnih sinergistični dejavnikov, kot sta na primer na eni strani rastoči ugled SDS na državni ravni ter večletno načrtno delo našega občinskega odbora, na drugi strani pa tudi slabo delo skoraj vseh šentjurskih strank. Z izjemo LDS so se druge stranke aktivirale šele mesec ali dva pred volitvami, kar je absolutno prepozno, tako se danes politike ni več mogoče iti. Tudi presenetljiv uspeh GOŠ, ki je štartal kot nestrankarska civilna pobuda, kaže na notranjo krizo šentjurske strankarske politike, ki pa se, hvala bogu, SDS ni dotaknila.
Pri županskih volitvah smo zagrešili več napak. Prva napaka je bila, da smo volivcem premalo agresivno nakazali spremembe. Kot odločilno napako ocenjujem tudi to, da se nismo že pred prvim krogom dovolj potrudili za vzpostavitev transparentne predvolilne koalicije z dotedanjimi partnerji LDS, Desus in SLS, pa čeprav bi temeljila na nepriljubljenih treh podžupanih. Res pa je tudi, da oni niso pokazali prave volje za sodelovanje. Ne dvomim, da bi odločen skupen nastop imel velike možnosti. Da tega nismo storili, je gotovo krivo naše podcenjevanje nasprotnih taborov, ki smo se ga zavedli šele, ko je bilo prepozno.

Po drugi strani so porazu župana Tisla botrovali številni mali spodrsljaji, ki so se pred drugim krogom združili v nezadržen plaz. Med prvimi bi omenil slovensko tipično fovšijo: očitki o treh županovih plačah, ki vse skupaj ne bi odethtale njegove plače v Bolnici Celje ob polni zaposlitvi, hkrati pa vtis o razmeroma lahkotnem opravljanju prevzetih funkcij. Sledile so še naše manjše napake na javnih predstavitvah, neprepričljivi odgovori na očitke glede zadolženosti občine in previsokega komunalnega prispevka.

Toda ne smemo pozabiti, da so se naši glavni konkurenti iz GOŠ, ki jih takrat še nismo identificirali kot takšne, svojega dela lotili zagnano, temeljito in pravočasno. To jim je treba priznati. Žal je tudi res, da je bila njihova kampanja zelo agresivna in nesramna, česar v Šentjurju doslej nismo bili vajeni. To, kar se je širilo po internetu, Facebooku, vse seveda nepodpisano, nedvomno pa so za zapisi stali Diacijevi jurišniki, je daleč presegalo meje korektnega političnega delovanja. Tisti t.i. incident na Uršuli je bil tipično izzvan in nato do kraja zmanipuliran dogodek. V resnici ni bilo prav nobenega dogovarjanja z župnikom. Da ne govorim o strašljivih govoricah o petih podžupanih, Jelki Godec kot profesionalni podžupanji, grozečih kadrovskih čistkah in o osebnih žalitvah, katerih avtorje smo kljub anonimnosti prepoznali. Večino teh so z natančno predvidenimi učinki lansirali goševci. Povsem enako je bilo z znamenitim soočenjem preko Pešnice. Resnici na ljubo, na teh področjih smo bili šibki in se na pretkano izzivanje nismo znali ustrezno odzvati.

Bi potem lahko rekli, da so vam volivci neupravičeno obrnili hrbet? So tiste zgodbe o koruptivni mreži na Občini, v katero naj bi se ujeli Palčnik, Tisel in Kosijeva brez osnove?
Ne, volivci se odločajo po informacijah, ki so jih deležni, in imajo na koncu seveda vedno prav, toda v tem primeru so bili preplavljeni z izrazito politikantskimi vestmi. V obeh Tislovih mandatih je bilo opravljenega veliko dobrega, oba mandata sta bila izjemno uspešna, toda volivci so se odločali po drugih kriterijih. Mi jim očitno nismo znali prepričljivo ponuditi relevantnih informacij.
Očitki koruptivnosti so plod nedokazanih pouličnih govoric, osebno jih nisem zaznaval in stojim na stališču, da jih ni bilo. Mislim, da sploh niso odločujoče vplivali na volilne izide.

Občinska SDS je nedvomno zgodba o uspehu, ki pa temelji prej na nekakšni varianti demokratičnega centralizma, očitno uspešnega tudi na SDS državni ravni, kot na »sproščeni« demokraciji, kot jo razume povprečen državljan. Ali to morda ne pomeni, da bodisi »sproščena« demokracija ni prava izbira, ali pa mi še nismo zreli zanjo?
Na to »črno-belo« vprašanje je nemogoče dati brezrezervni odgovor. Dejstvo je, da stranke, ki se gredo po vaše imenovano sproščeno demokracijo, praviloma zapadejo v notranje konflikte in izgubljajo svojo moč in ugled. Za uspešnost stranke je očitno potrebna tudi določena stopnja trde roke.

Pustiva preteklost in poskušajva ugotoviti, kaj se bo v Diacijevem mandatu dogajalo v šentjurski politiki. Najprej, lahko tvegate odkrito oceno Diacija kot politika in človeka?
Seveda lahko, ker osebno nimam več nikakršnih političnih ambicij in se nameravam postopoma umakniti z javne scene. Rad bi se vrnil nazaj na domačo zemljo, na kmetijo, ki mi jo je oče zaupal zato, da bi živela. Domišljam si, da Diacija dobro poznam in sem prepričan, da ni pravi »civilni« človek na županski funkciji. Poskušal je domala v vseh strankah od LDS, SLS, SD, tudi za predhodnico SDS je že kandidiral, kariero je bolj slučajno naredil le v SMS, ki pa jo je sedaj grdo izrabil za svoje t.i. civilno gibanje. Diaci je nesporno strankarski politik in drugače kot strankarsko ne zna in ne more delovati. GOŠ je le trendovska fasada, ki jo bo po potrebi slej ko prej pragmatično prebarval. Česar mu sploh ne velja zameriti, kajti način vladanja, kot sta si ga zamislila s Polnarjem, je praktično povsem neuporaben.

Je Diaci vsaj ekonomist, gospodarstvenik?
Po izobrazbi je, kaj pa v resnici zna in zmore, do svojega 40. leta še ni pokazal. Vsekakor njegovi poslovni anagažmaji v ŠOUM in Škobernetovem CPM niso nekaj takega, kar bi me vnaprej prepričalo.

Vaše predvidevanje, kaj se bo v naslednjih letih dogajalo na Občini? Ima Diaci realne možnosti, da uspešno zaključi ta mandat ali se poteguje celo še za naslednjega?
Ta trenutek je v Šentjurju težko biti prerok, toda prve županove poteze kažejo na veliko verjetnost permanentne krize, ki se bo težko dobro izšla. GOŠ je v bistvu na interesih zgrajena muha enodnevnica, ki lahko svoje življenje podaljšuje le s totalnim trgovanjem od točke do točke dnevnega reda vsake seje občinskega sveta. Diaci je volitve dobil s finančno pomočjo podjetnikov in prvi računi za podporo bodo na dnevnem redu že na prvi vsebinski seji OS, pri zniževanju komunalnega prispevka. Pa je to šele začetek. Okrog župana je vse preveč ljudi, ki iščejo svojo eksistenco v poslih ali celo službah na Občini. Takšno stanje je svetlobna leta daleč od tistega, kar sta GOŠ in njegov ideolog Polnar ponujala pred volitvami. Prej kot umirjeno in konstruktivno delo občinskega sveta pričakujem njegovo moralno razsulo in velik razmah županove samovolje.

Kot nesporna zmagovalka občinskih volitev je SDS vseeno prva odgovorna za korektno vladanje. Kako boste ukrepali? Ali ne bi bilo najbolj logično, da se Diaci takoj na začetku odpove svoji mesijanski vlogi civilne družbe na oblasti ter ponudi SDS strankarsko koalicijo in podžupana?
Ne bi rad bil samovšečen prerok, toda tudi po mojem mnenju je to edina realna opcija. Žal je tako za nas kot za Diacija težko sprejemljiva. Diaci je obljubljal drugačno oblast in seveda od svojih proklamiranih stališč ne more in tudi ne sme zlepa odstopil, SDS pa ima tudi svojo vizijo delovanja občinske oblasti, ki ni kompatibilna z županovim »anarhizmom«. O sodelovanju v tem smislu se z županom nismo pogovarjali in verjamem, da se tudi ne bomo, dokler si ne bo nekajkrat pošteno polomil zobe.

Ali to pomeni, da v SDS obljubljate županu trdo opozicijsko držo?
Če se ne bo odločil za primerno sodelovanje z nami kot z daleč najmočnejšo svetinško skupino v OS, nam dejansko preostane samo še druga možnost. Svetniki SDS smo že s tem, da smo odklonili njegovo ponudbo o individualnih pogovorih, nedvoumno pokazali, da v županovi igri slepih miši ne bomo sodelovali. Mi vztrajamo na organiziranem in transparentnem delovanju občinske oblasti, če tega ne bo ponudil župan, ga bo ponudila opozicija oziroma SDS.

Toda zdi se, da v OS za realizacijo svojih opozicijskih načrtov le nimate potrebne podpore?
Težko je govoriti o podpori ali celo o večini v OS, dokler ne vemo, o čem se sploh pogovarjamo. Ko bo pred nami županov predlog občinskega proračuna, ki je seveda ključni politični dokument, se bo šele pokazalo, kdo je kje in za kaj. Mi ga bomo temeljito preučili in če ne bo ustrezal našim pomembnejšim programskim točkam, bomo občinskemu svetu ponudili svojo varianto. Verjamem, da bomo zanjo dobili podporo, če bo ustreznejša od županove.

Imate pri tem v mislih tudi določene konkretne projekte?
Ne bi rad prehiteval, toda poleg splošno sprejetih projektov, kot so Kulturni center Šentjur, navezovalna cesta, nadvoz … imamo tudi svoje specifične predloge, o katerih pa sedaj še ni pravi čas, da jih razlagam.

Tudi kadrovske? Kakšna bo usoda direktorja občinske uprave Palčnika?
Me preveč sprašujete. Če bo SDS vključena v sodelovanje, bomo vztrajali, da ostane. Trenutno ne vidim nikogar, ki bi ga lahko uspešno zamenjal.

Morda Robert Polnar?
Vem, govorilo se je o tem, toda sem prepričan, da s Polnarjem ne bo nič. Polnar in Diaci sta dva povsem različna karakterja in ni nobenih možnosti za njuno tvorno sožitje.

Menda boste že na decembrski seji OS sprejemali tudi spremembe Statuta in Odloka o komunalnem prispevku? Kakšno je stališče SDS?
Linearnega znižanja komunalnega prispevka ne bomo podprli. Strinjamo se z nižjo obremenitvijo za individualne stanovanjske gradnje in za kmetijske potrebe, ne pa tudi za trgovine in druge poslovne investicije. Komunalni prispevek je pomemben vir proračunskih prihodkov in ne strinjamo se s tem, da bi z njim kar tako na pamet poravnavali predvolilne račune.
Zmanjševanje števila raznih delovnih teles OS je za nas v načelu sprejemljivo, toda le pod pogojem, če bo sprejet naš predlog o proporcionalni zastopanosti strank v njih. Normalno, da ne bomo pristali na to, da bi kot stranka z 9 svetniki imeli v delovnih telesih enako težo kot stranke z enim ali dvema občinskima svetnikoma.

Za spremembe Statuta je potrebna dvotretjinska večina, kar pomeni, da brez SDS ne bo šlo?
Seveda, takšna je realnost in zdi se, da se tega župan še ne zaveda.

Kako bodo v OS ravnale druge stranke, na primer največji LDS in Desus?
Čeprav imamo dobre stike z večino, o njihovih dokončnih opredelitvah lahko le ugibam. Z nekaterimi svetniki Desusa bomo očitno lahko sodelovali, o stanju v LDS pa težko rečem kaj več. Zdi se, da se je LDS odločila za podrejanje županu. Gre seveda za njihovo suvereno odločitev, ki jo jaz ocenjujem za zelo problematično. V tej navezi bo LDS skupaj z GOŠ izginila s šentjurskega prizorišča. Realno lahko računam na dobro sodelovanje z SLS, DeSUS, SD in NSi, kar nam zagotavlja povsem solidno pozicijo v OS.

Kje vidite šentjurske razvojne priložnosti? Vam je znano, kaj se dogaja v Alposu?
Glede Alposa imam premalo informacij, vse pa kaže, da zanj ni rešitve. Njegov propad bi bil za Šentjur hud udarec.
Razvojne priložnosti? Ne bi si upal govoriti o njih. Veliko smo že govorili o obrtnih in industrijskih conah, o turizmu …, a od vsega tega ni bilo občutnejših razvojnih pospeškov. Velikih idej enostavno ni, delati bomo morali na malih projektih, recimo na ogrevanju na biomaso, povezovanju turistične ponudbe, možno racionalizacijo v javni upravi …

Morda tudi pri zmanjševanju stroškov za trenutno aktualno zimsko službo?
Gotovo tudi to, stroški zimske službe hitro rastejo in nas služba stane že preko enega milijona evrov. Poleg temeljite preučitve bo verjetno treba znižati tudi standarde.

Toda je Diaci župan, ki bi pristal na te male korake, ki jih omenjate?
Mislim, da ni. Bojim se, da se bo v svoji zagnanosti, da ne rečem mladostni zaletavosti in izpolnjevanju predvolilnih nerealnih obljub prej zapletel v kakšne večje zadeve, tudi kritično zadolževanje, ki utegnejo kmalu postati prej breme kot spodbujevalci razvoja občine.

Za konec še vaše božično-novoletno sporočilo šentjurskim občanom?
Glede na to, da bo Šentjur edino predbožično neokrašeno mesto, želim veliko luči in topline v naših srcih.


FK / Šentjuske novice, 21. 12. 2010

 

 

Oznake: , , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
159 queries in 0,550 seconds.