Stanko Valpatič, spiritus movens vedno bolj prepoznavnega in angažiranega Društva za osvoboditev živali in njihove pravice ter predsednik Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva, je zadnjo majsko nedeljo na svojo 10 ha veliko kmetijo, kamor se je priselil leta 1997, povabil novinarsko srenjo.
Med dvema ducatoma predstavnikov sedme sile, ki so prihajali največ iz osrednje Slovenije in Maribora, med njimi pa so bili tudi Notranjci in ekipa s Hrvaške, smo edini zastopali lokalno oz. regionalno območje, saj s Celjskega dan odprtih za »race« ni pritegnil nikogar drugega …
S srečanjem je Valpatič želel opozoriti na skoraj pozabljen način kmetovanja, kjer vodilni motiv ni čezmerno izkoriščanje zemlje, obenem pa prikazati, kako ustvariti sožitja z ostalimi živimi bitji, ki na »klinično očiščenih« posestvih dandanes nimajo mesta, pa čeprav dejansko skrbijo za naravno ravnovesje. Vse rastlinske pridelke uspešno pridobivajo na strogo ekološki oziroma biološki način, po njegovih besedah pa v zadnjem času opaža, da njegova prizadevanja niso več »čudna«, ampak ga ljudje čedalje pogosteje pobarajo o tem in onem, on pa jim seveda z veseljem priskoči na pomoč.
Valpatič na svojem posestvu zemlji pusti dihati, travo zgolj kosi in ta postane gnojilo, prizadeva si uporabljati stare domače sorte, na kmetiji imajo svoje mesto mlake, ki so posebno koristni biotopi, in žive meje, kjer zatočišča najdejo številna živa bitja, …
Novinarski sprehod je obiskal tudi pater Karel Gržan, ki se je, tako kot drugi, živo zanimal za njegove rešitve. Na koncu smo si privoščili okusen obed, pridelan na Valpatičevi kmetiji, ki je vseboval tudi zrezke, seveda brezmesne, Stanko pa je na koncu za vzdušje poskrbel še z raztegovanjem meha. Med obiskom smo izvedeli tudi, da so na kmetiji na nekakšni praksi tudi tri dijakinje waldorfske gimnazije.
Dandanes Slovenija uvaža kar okrog 70 odstotkov hrane, ki je v veliki večini industrijsko pridelana in predelana, kar pomeni prisotnost uporabe množice škodljivih snovi, tako da se zdi Valpatičeva pot v več pogledih izjemno racionalna. Če k vsemu temu prištejemo še težave, ki jih povzroča živinoreja, ki je odgovorna za mnoge ekološke probleme, bi veljalo razmišljati o uvedbi kakšnega brezmesnega dneva (več) v javnih kuhinjah. Nazadnje je takšno pobudo podprl milijonski Zagreb.
Omenimo še, da je Valpatič lani postal tudi predstavnik mednarodnega Gabrielinega sklada za Slovenijo. Trenutno je to veliko območje v osrčju Nemčije, kjer skušajo popraviti škodo, ki je bila zaradi človeškega egoizma storjena živalim in zemlji.
t/f/v: bR / Šentjurske novice, 23. 6 .2010
Spodaj si lahko ogledate videoposnetke, kjer Valpatič razloži več o miroljubnem kmetijstvu, prihodu na Ostrožno, promociji šentjurske občine, spremljali pa smo ga tudi na sprehodu po posestvu
