Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Tisel da ali Tisel ne – to je zdaj vprašanje …


Seveda si z lokalnimi volitvami večina občank in občanov ne beli glave. Še posebej ne v tem prazničnem času. No, zagotovo pa so med kupovanjem daril in izbiranjem božičnega drevesca politično aktivni predsedniki šentjurskih političnih strank. Vsaj nekateri. Novega župana in občinske svetnike bomo volili jeseni 2010, kar pomeni, da se lokalni politični matadorji že pripravljajo, analizirajo trenutno stanje, »podtalno« mešajo politične karte … Povprašali smo tri šentjurske podžupane in še nekatere strankarske voditelje, kako se pripravljajo na volitve. Zdi se, da se vse vrti okoli odločitve Štefana Tisla, ali se bo še tretjič potegoval za župansko funkcijo. Informacije so si nasprotujoče, zagotovo pa bo imel zadnjo besedo Tisel sam, ki se je tudi diplomatsko izognil odgovoru. Svojo kandidaturo je postavil v zanimive tržne okvire: »Vse je odvisno od ponudbe in povpraševanja.«

Pravzaprav je Tisel s tem odgovorom nastavil najboljše zrcalo tudi šentjurski politični realnosti: pomembni so interesi, interesi in še enkrat interesi. Vse ostalo so kozmetični dodatki. Treba je torej znati tako kupiti kot se prodati. Politična trgovina je torej tista, ki interese uravnava, seveda pa v pravo politično zagonetko sodijo tudi zakulisni spori, takšna in drugačna merjenja moči. Pri tem seveda aktualna Tislova ekipa nikakor ni brezmadežna.   

Podžupanski razkol

Znano je, da odnosi med podžupani, pravzaprav podžupanoma, že nekaj časa niso najboljši. V laseh sta si oba podžupanska Jožeta, Korže in Artnak. Medtem pričakovano najnovejši podžupan Erjavec dogajanje pragmatično spremlja z distance, o aktivnostih in delu pooblaščenca Alojza Recka (Desus) pa javno tako ni znanega veliko. Podžupanska Jožeta sta politične krampe in lopate prekrižala tudi v tokratnem pogovoru za Šentjurske novice. »Kot podžupan si očitam, da se ob imenovanju Jožeta Artnaka za drugega podžupana nismo bolj dosledno dogovorili o načinu in pogojih sodelovanja. Nedoslednost v sodelovanju se v zadnjem času vse bolj odraža tudi v občinskem svetu,« je kot največjo (in zanimivo, tudi edino) napako zadnjega mandata izpostavil Jože Korže (SDS).

Da v odnosih v ožjem vodstvu šentjurske občine ni vse v najlepšem redu, potrjujejo tudi besede Jožeta Artnaka (LDS), ki pravi, da je bil prvi del zadnjega Tislovega mandata zaradi timskega dela dober: »Skozi celoten mandat sem si prizadeval držati pokonci tedensko koordinacijo vodstva občine. Sčasoma je začel Tisel vse bolj solirati. Koordinacije so bile opuščene, vpliv nad županom so dobili pogledi posameznih uradnikov in politikov s premalo vizije, dolg se je enormno povečal, odloča se preveč po dnevnem navdihu, brez jasne vizije in strategije ter vpliva tistih, ki smo bili legalno izvoljeni od ljudi.«

Bolj diplomatski je Florjan Cveto Erjavec (SD), ki je podžupan (za področje družbenih dejavnosti) postal šele pred dobrim letom. Pravi, da zato, ker ne želijo biti v opoziciji in le kritizirati, poleg tega pa je SD prevzela vodenje slovenske vlade. »Smo zadovoljni, saj smo delali dobro in bili pri tem uspešni na več za občino pomembnih področjih. Problem pa je realizacija zastavljenega programa pri izgradnji Kulturnega centra Šentjur, kjer bomo vztrajali, da se še v letu 2010 pridobi gradbeno dovoljenje. Glede na to, da imamo kot vladna stranka bolj odprta vrata v Ljubljani, smo organizirali več sestankov z ministri, ki so prinesli konkretne učinke: na šolskem ministrstvu smo posredovali pri pridobivanju dodatnih sredstev za obnovo telovadnice OŠ Franja Malgaja, v zaključni fazi so dogovori o brezplačnem prenosu nekdanjega premoženja Kmetijske šole v upravljanje Šolskemu centru Šentjur.«

Artnak in Korže »asfaltirata« vsak svoj mandat

Če sta Artnak in Korže sicer sprta, pa se vendarle strinjata, da sta vsak posebej zaslužna za veliko občinskih projektov. Predsednik LDS poudarja velik napredek na področju izgradnje lokalnih cest: »To sem prevzel, ker se mi je zdela ta problematika najbolj pereča. V vsej občini smo že zgradili in popravili veliko prepotrebnih lokalnih cest in tudi v naprej bo tako. Zastavljen program, ki sem si ga zadal ob nastopu funkcije, bo realiziran v tekočem mandatu. Predvsem zato, ker sem vpeljal potrebne ukrepe, da sedaj gradimo ceste veliko ceneje, kot je bila to praksa pred tem. Počasneje, kot je bil zastavljen cilj in kljub mojim zelo velikim prizadevanjem, poteka umeščanje navezovalne ceste Dramlje – Šentjur med Trnovcem in Črnolico v prostor, pa tudi priprava prostorskih planov, ker so bile za to določene objektivne ovire. Država je vzpostavila preveč toge, pogosto povsem nerazumne in neživljenjske administrativne ovire.

S cestami uspeh izstekajočega se mandata  »asfaltira« tudi Korže. »Župan je sprejel moj predlog, da se v proračunu nameni 200.000 evrov za sanacijo in modernizacijo javnih poti in nekategoriziranih cest. Do konca letošnjega leta je bilo realizirano 70 odstotkov obnove cest po razpisu. Vse skupaj bo modernizirano okoli 10 kilometrov cest. Ko sem bil v začetku mandata imenovan za podžupana, smo oblikovali program investicijskega vzdrževanja lokalnih cest, ki se izvaja po takrat začrtani dinamiki. Vsekakor je velik uspeh izgradnja OŠ Ponikva z vso pripadajočo športno infrastrukturo. Sam sem veliko prispeval, da se je šola zgradila v času vlade Janeza Janše. Če se to ne bi zgodilo takrat, bi danes verjetno na Ponikvi še stala stara šola. V zadovoljstvo si štejem, da me občani poznajo kot podžupana in človeka na sploh, na katerega se lahko obrnejo s problemi, ki se nanašajo na življenje in delo v naši občini. Največkrat so to še vedno problemi s cestami, ki niso odmerjene ali lastniško rešene.«

Relativnosti zadolževanja

Po podatkih ministrstva za finance s 30. junija 2009 smo 15. najbolj zadolžena občina v Sloveniji, dolg občine Šentjur tako znaša malo manj kot 4,3 milijona evrov. »Kar tako govoriti o nekih lestvicah zadolženosti ni smiselno, če se ne pogleda zadolženost glede na letni proračun Občine. Razne primerjave pa so bolj stvar takih in drugačnih interpretacij. Okoli mesta zadolžitve je tudi mesto občine po številu prebivalcev v Sloveniji,« pomisleke zavrača Korže, ki v zadolženosti ne vidi nobene katastrofe:  »Strokovne analize so pokazale, da ima Občina v zadolževanju še precej manevrskega prostora. To so uvideli tudi najhujši kritiki proračuna (Diaci, Polnar), zadolževanja in dela celotnega vodstva Občine. V tem mandatu se je pridobilo veliko sredstev iz evropskih skladov. Vsi ti projekti zahtevajo vnaprejšnje financiranje. Tako je logično, da se Občina zadolži, saj drugače ne more servisirati evropskih projektov in projektov iz drugih skladov.«

Popolnoma nasprotnega mnenja je podžupan Artnak, ki slabo leto pred volitvami očitno že zavzema opozicijsko držo in ne skopari s kritikami. »Vizionarsko bi bilo, če bi se zadolžili za projekte, ki bi se finančno povrnili, in to z obrestmi. Preveč se je iskalo lastne finančne vire za zadovoljitev potreb in tako zadolževalo občino, premalo pa je bilo narejenega pri brzdanju stroškov izvedbe projektov in partnerstvu. Zadolžitev bo hudo breme za naslednje mandate. Krilatica, da bomo namesto župana  potrebovali sanatorja, je zelo žalostna in zaskrbljujoča metafora in napoved.«

Tretji podžupan Erjavec je tudi vprašanju zadolženosti zadržan: »Tudi mi si želimo, da zadolženosti ne bi bilo ali da bi bila manjša. Žal se temu ni bilo mogoče izogniti, saj smo se v občinskem svetu zavestno odločili za investicije, katerih realizacija brez zadolževanja ni bila mogoča. Tu pa so še projekti, ki so se financirali iz sredstev EU, občina pa je bila dolžna zagotoviti zahtevani delež lastnih sredstev, vse to pa bi še bolj osiromašilo občinski proračun, če ne bi izkoristili možnosti kratkoročnih zadolžitev.«

Kako je delal župan?

Podžupani so razdeljeni tudi pri oceni izstekajočega se Tislovega mandata. Izvali smo jih, da naj ocenijo njegovo trojno funkcijo (župan, poslanec, zdravnik) in jih povprašali, ali morda zaradi njegove preobremenjenosti trpi delo na občini. Jože Artnak: »Se strinjam, da delo na občini trpi. Še bolj zato, ker je pri odločitvi za vse tri funkcije imel nesrečno roko pri izbiri stranke, za katero je kandidiral za poslanca. Politična opcija, katere član je, je na nivoju države v opoziciji in to ni prednost za njega in občino. Drugič pa, ker je njegova vloga poslanca v državnem zboru žal zelo zožena, pretežno le na strogo prisotnost na sejah  in glasovanje, kot je prej dogovorjeno drugje. Za intelektualca in svobodnega človeka mora biti odvzem take svobode zelo krut.«

V območni organizaciji SD Šentjur so še vedno prepričani, da bi občino Šentjur moral voditi profesionalni župan. »Po drugi strani pa je tudi res, da je župan Tisel znal organizirati delo tako, da njegova sicer fizična odsotnost bistveno ne vpliva na vodenje občine in delo občinske uprave. Če bi podal malo pragmatično oceno, bi lahko rekel, da fizična prisotnost ni vse, nekdo lahko sedi vse dni v pisarni, pa ni nobene koristi. Če pa bo v prihodnosti politična volja dovolj enotna, bomo v SD podprli profesionalizacijo funkcije župana.«

Jože Korže vidi kot največjo slabost trojne Tislove funkcije njegovo odstotnost z občine, ki se pozna pri komunikaciji z občani. »Občani si želijo več neposrednih stikov z županom. Določene naloge smo prevzeli podžupani, ki dobro sodelujemo na eni strani z županom in na drugi strani z občinsko upravo. Le ta dela dobro, saj vsak posamezni zaposleni ve, kaj so njegove naloge in pristojnosti. Kritika leti s strani tistih, ki jih grize tipična slovenska »faušija«. Po mojem mnenju razvoj občine v Tislovem mandatu in tudi prejšnjem pove vse. V Ljubljani mi kolegi državni svetniki, ki poznajo Šentjur nekoč in danes, povedo, da je šel razvoj šentjurske občine v zadnjih letih strmo navzgor,« pravi Korže, ki vsaj uradno še ne ve, ali se bo član njegovo stranke SDS jeseni 2010 še tretjič potegoval za župana.

Tislov trikratni ne?!

Štefan Tisel je že v intervjuju za ŠN pred letom dni dejal, da se nagiba k odločitvi, da ne bo še tretjič kandidiral za župana in da bi kot svojega naslednika najraje videl direktorja občinske uprave Jožeta Palčnika.  Ta je takšno možnost zanikal, v zadnjem letu pa Tisel še naprej skriva svoje namere. Tudi v aktualnih izjavah za ŠN se ni opredelil in svojo odločitev pušča v zraku. Zdi se, da so vsaj nekoliko zmedeni tudi njegovi koalicijiski partnerji. Predsednik Tislove stranke in podžupan Jože Korže je pri konkretnem vprašanju o Tislovi županski kandidaturi presenetljivo diplomatski in birokratski: »Kandidatura na volitvah je najprej stvar vsakega posameznika. V kolikor se bo Tisel odločil za ponovno kandidaturo, ga bomo vsekakor evidentirali kot možnega kandidata. Podprli ga bomo kot člana naše stranke. V primeru, da se bo odločil drugače, bomo v stranki SDS evidentirali drugega kandidata.«

Iz odgovora bi lahko sklepali, da se v šentjurski SDS kaj prida ne obremenjujejo s Tislovo odločitvijo, vendar temu seveda ni tako. Tisel se bo kot član stranke zagotovo moral podrediti tudi volji vodstva SDS, ki ima ob dejstvu, da je predsednik Korže težko izvoljiv, bolj malo pravih adutov v rokah. Je pa zanimiv Tislov odgovor, da bo njegova odločitev o kandidaturi odvisna od ponudbe in povpraševanja, od sodelavcev in nenazadnje tudi od stranke SDS. Skratka, očitno bo šlo za »klasično«, na začetku omenjeno politično trgovino.

Je pa zanimivo, da ima veliko bolj konkretne informacije o tretji Tislovi kandidaturi podžupan Jože Artnak, ki velja za enega »režiserjev« Tislovega vstopa v lokalno politiko leta 2002: »Že trikrat mi je osebno povedal, da ne namerava več kandidirati za župana. Tako odločitev obžalujem, ker je s tem postalo nekredibilno, kar govori o dobri formi in zastavljenih stvareh v občini. Poleg tega je naloga vsakega dobrega vodje, da pripravi svojega namestnika in to sočasno sporoči. Zaradi tega on ni več predmet našega razmišljanja v zvezi z volitvami.«

Artnak bi kandidiral

Jože Artnak in njegova LDS se pravzaprav že pripravljata na volitve. Štefan Tisel je zanje končana zgodba. »Stranka daje prednost temu, da se kandidira dober skupni kandidat, če bi ta bil. V nasprotnem bomo vsekakor kandidirali sami. Za to je bilo nominiranih več imen,« pravi Artnak, ki se je v zadnjem času ponovno močno angažiral tudi na ne nujno političnih področjih. Obnovil je strankarski podmladek, preko svojega starega prijatelja Slavka Gabra vodi iniciativo za ustanovitev šentjurske časovne banke (ideja o brezplačni izmenjavi del in uslug), nenazadnje se je angažiral tudi na spletnem omrežju Facebook (tam je aktiven tudi Erjavec). Ker pri starih političnih mačkih ni slučajev, smo ga vprašali, ali ima županske ambicije tudi sam. »Ljudje me veliko nagovarjajo, naj kandidiram. Priznam, imam tudi te ambicije. Za končno odločitev pa morajo biti podani še določeni potrebni pogoji, ki bodo okvirno znani prve mesece prihodnjega leta.«

Artnak pričakuje dober rezultat tudi na volitvah za občinski svet, ne skrbi ga niti napoved njihovega aktualnega občinskega svetnika Roberta Polnarja, da bo verjetno nastopil s svojo neodvisno listo. »Z Robertom se že več kot 20 let tako dobro poznava, da veva, kaj misliva, še preden to na glas poveva. Kar je sporočil vam, je pred tem povedal tudi meni in odboru stranke. Nismo se skregali in dobro sodelujemo. On je svobodnjak in velik intelektualec, zato mu te lastnosti nima pravice nihče jemati ali jo tlačiti. Ponudil sem mu svojo pomoč pri uresničevanju njegove poti, seveda ne na škodo stranke. Obvestil me je, če bo uspel z oblikovanjem neodvisne liste, da bo izstopil, kar je korektno. Tega še ni sporočil. Z njim kot svetnikom bomo sodelovali do konca mandata, v naprej pa odvisno od novih skupnih interesov.«

Erjavec odrt za vse opcije

Šentjurska SD je tudi že začela z volilnimi postopki, a potencialna imena še skrivajo. Erjavec pravi, da so vse opcije odprte, torej tudi ta, da znova podprejo Tisla, kar bi bil ob odnosih med SD in SDS na državni ravni verjetno zanimiv precedens. Bi bil tudi Florjan Cveto Erjavec lahko županski kandidat? »Ambicij za župana nimam, bom pa kandidiral za svetnika v občinski svet. Izdelali smo alternativni razvojni program občin Šentjur in Dobje, ki bo strateški dokument v pripravah na volitve,« pravi Erjavec, ki na čelu OO SD Šentjur ostaja do leta 2012. »To je moj resnično zadnji mandat,« zatrjuje.

Korže: Ostali bomo vodilna stranka

V SDS se seveda vse vrti okoli morebitne kandidature Štefana Tisla, ki poudarja, da je še naprej pripravljen tudi na najširšo podporo. Predsednik SDS Jože Korže je drugačnega mnenja: »Stranka SDS kot takšna nima navade sklepati koalicije, dokler niso znani rezultati volitev. Tako pred volitvami ne bomo sklepali nobenih koalicij. V vsakem primeru bo imela SDS kandidata iz svojih vrst. Verjamemo, da bomo ostali vodilna stranka v šentjurski občini in bomo s tem še naprej imeli največ mandatov v občinskem svetu. Kandidatov še nismo evidentirali, tako da je nesmiselno razpravljati o tem, kdo bo kandidiral.«

L.H. / Šentjurske novice

 

 

Diaci, Artnak, Cerkvenik …?

Slabo leto pred volitvami je seveda o zanesljivih županskih kandidatih še prehitro govoriti. Javno je prvi morebitno kandidaturo napovedal Marko Diaci (SMS), ki naj bi skupaj z Robertom Polnarjem (doslej LDS) organiziral tudi neodvisno listo kandidatov in podpornikov. Kako uspešen bo ta projekt, bo razvidno v naslednjih mesecih. Drugi, ki je v tokratni številki ŠN javno obelodanil vsaj ambicije o županski kandidaturi, je predsednik LDS Jože Artnak, ki je bil nazadnje v prvih kandidatnih vrstah na državnozborskih volitvah leta 1996. Morebitni skupni nastop Artnakove in Diacijeve linije na županskih volitvah je glede na nekatere konflikte iz preteklosti malo verjeten, četudi se Robert Polnar poleg paktiranja z Diacijem očitno še vedno dobro razume tudi s prvakom LDS.

Manj je znano, kaj bo s šentjurskim odborom Zares, ki ni ravno pretirano zaživel, že po dobrem letu so tudi zamenjali predsednika. Odbor zdaj vodi strankina poslanska kandidatka Zdenka Vrečko, ki pravi, da sama ne bo kandidirala za županjo: »Z bodočim kandidatom oziroma kandidatko razgovori še potekajo, zato o imenu še ne bi govorila. Naša stranka je odprta za različne možnosti. O predvolilnih koalicijah smo se pripravljeni pogovarjati in v naprej ne izključujemo nobene stranke. Gospoda Tisla stranka Zares ni pripravljena podpreti, saj s svojim delom ni kos izzivom naše občine. Obenem pa ne podpiramo nobenega kandidata, ki funkcije župana ne bo opravljal profesionalno.«

Veliko je slišati, da naj bi tudi šentjurski Desus ponudil svojega županskega kandidata. Omenja se nekdanjega Jurijevega direktorja in upokojenega veterinarja Jožeta Štiglica, toda ta je to odločno zanikal. Pravi, da so se lani pogovarjali za njegovo kandidaturo za poslanca na Desusovi listi, vendar se na koncu ni odločil za sodelovanje. Načeloma je izrazil tudi pripravljenost pomagati pri lokalnih volitvah, a zaenkrat o tem še niso govorili. Štiglic ni član Desusa. Upokojenci imajo v Šentjurju prek svojega društva (predsednik Zupanc je bil lani Desusov kandidat za poslanca) dobro postavljeno mrežo in bolj ali manj stalno podporo, njihov kandidat za župana pa nima realnih možnosti. Zato bodo zelo verjetno ubrali taktiko svojega predsednika Erjavca: z uvrstitvijo v občinski svet bodo jeziček na tehtnici in dobrodošli partnerji vsake koalicije.

Ostane še šentjurska desnica, stranki SLS in NSi. V slednji so relativno aktivni in napovedujejo, da bodo v prvem krogu vsekakor nastopili z lastnim kandidatom. Kdo bo to, še ne vedo. »Najprej bom ponudil možnost drugim,« o svoji kandidaturi pravi predsednik šentjurske NSi Janko Cerkvenik. Ambicij po kandidaturi pred meseci ob potegovanju za evropsko poslanko ni zanikala niti Ksenija Kraševec iz Hruševca, ki se je tudi sicer močno politično angažirala, poteguje pa se tudi za ravnateljico OŠ Dramlje. Bi kljub slabim izkušnjam iz preteklosti ponovno podprli tudi Tisla?  »Vprašanje je, če si aktualni župan želi še enkrat kandidirati, zaenkrat še nismo prejeli nobene ponudbe. Morebitne koalicije bi sklepali šele v drugem krogu,« zaključuje Cerkvenik.

SLS, še pred sedmimi leti šentjurska vladajoča stranka, je očitno še naprej v krizi. Dvakrat smo skušali prek elektronske pošte stopiti v kontakt s predsednikom Janezom Škobernetom in podpredsednikom Janezem Čoklom, vendar ni bilo odziva. Pomagati so nam skušali tudi v strankini centrali, vendar očitno tudi oni niso uspeli stopiti v kontakt s šentjurskim odborom. Kako se pripravljajo na volitve, ni znano, težko pa je verjeti, da lahko ponudijo konkurenčnega kandidata. Reši jih verjetno lahko desna koalicija s Tislom na čelu.

SNS v Šentjurju ni resno organizirana, je pa prav verjetno, da se bodo tik pred volitvami pojavili s svojim županskim kandidatom in listo za občinski svet.

 

L.H. / Šentjurske novice, foto: arhiv ŠN

 

*Zgornja slika; na zadnjih županskih volitvah je Tislu nasproti stal tabor na čelu z Markom Diacijem (SMS), Janezom Čoklom (SLS) in Jožetom Koržetom (SDS). Slednji se je po ostri kampanji Tislu še najbolj približal, vendar je Tisel slavil že v prvem krogu. Nasprotnika leta 2006 sta danes največja politična zaveznika

*Spodnja slika; Tisla so na lokalnih volitvah 2006 podprli Florjan Cveto Erjavec (SD), Jože Artnak (LDS), Janko Cerkvenik (NSi) in tudi lokalni odbor Desus. Za Artnaka je Tisel končana zgodba, Cerkvenikova NSi Tisla v prvem krogu ne namerava podpreti. SD in Desus sta neznanki.