Ljudska univerza Šentjur je še v oktobru v okviru projekta Šola za starše, ki poteka že tretje leto, gostila Stanka Gergolja, dr. teologije in dr. pedagoških znanosti, ki je sicer z enourno zamudo odlično podal predavanje na temo Odraščanje in osamosvajanje. Njegovi nauki temljijo na interpretacijah svetopisemskih pravljic in bajk, razlagajo simbolno arhetipologijo splošno znanega in manj znanega iz kulturne dediščine in tradiciji, na točki, kjer znanje iz knjig preide v razumevanje in teorija v prakso. Predavanja se je udeležilo za kakšen razred veliko občinstvo, ki je bilo videti nadvse zadovoljno.
Za obdobje prepubertete, tam nekje okrog 10. leta starosti, je značilno »prilizovanje«, neke vrste pozornost, ki je za starše prijetna. Obdobje pubertete, pri 11. oz 12. letu starosti je dinamično, telesna dinamika je agresivna, česar ni mogoče prikriti, otroci postanejo negotovi, kar se navzven izraža kot: napad je najboljša obramba. Gerjolj je to dinamiko primerjal z videospotom, ki je mešanica ritma, besedila, melodije in slike, kar odrasli komaj dohajamo, medtem ko gre za pubertetnika vse prepočasi. Zdi se, da dogodke požirajo vase in menjujejo razpoloženje kot aprilsko vreme. Obdobje adolescence nastopi večinoma v 2. letniku srednje šole, to je obdobje prebavljanja pubertete in obdobje komunikacije z očmi. Pri adolescentih nikoli ne moremo vedeti, s čim se v svoji notranjosti ukvarja, gre za intenzivno notranje, psihično dogajanje. V obdobju postadolescence smo bolj kot ne odrasli, spet gre tipično za čas 2. letnika, tokrat fakultete. Kominikacija je spet prijazna, vendar gre nemalokrat za manipulacijo, če kaj potrebujemo …
Gerjolj je nadaljeval z nadvse zanimivo interpretacijo pravljice o Janku in Metki, ki izvira iz daljše in malo drugačne verzije pravljice o bratcu in sestrici. Pravljica govori o otroštvu, odraščanju, odraslosti in partnerskih odnosih. Mačeha je tista, ki ju spravi od doma, in v materah naj bi poGerjolovih besedah moralo biti nekaj mačehovskega. Drobtinice, ki jih je pojedel ptiček in so zabrisale sled poti nazaj domov pomenijo ravno to – zabrisane sledi domov. Gozd je nova prihodnost, potočki oblikovanje novega odnosa, priložnost za prvi telesni stik, ki pomeni pri moških: Ko dobim telo, vem, da me ima rada, in pri ženskah: Ko ga imam dovolj rada, mu dam telo … Metka Janka, spremenjenega v jelenčka, priveže s podvezico, da bi ji ne ušel, kar je povsem očitno eros v polnem pomenu besede, to je vse, kar je smiselno, lepo in dobro. Medenjaki na hišici, ki jo lačna najdeta na potovanju po gozdu, simbolizira medene tedne. Metka v veselju poljubi Janka, in ker poljubi spreminjajo, jelenček postane spet fant. Čarovnica je v našem svetu tašča. Tašča oz. Jankova mati hoče Janka zase, kontrolira ga in ga pita, Metka izvisi, kar povzroča napetosti. Do razrešitve te napetosti v razvoju in spreminjaju odnosov mora priti – tašča mora zgoreti, kar pomeni, da konflikt mora biti razrešen, da bi poslej primarni odnos bil mož-žena. In tako naprej. Še bolj zanimiva je bila naslednja pravljica, tokrat iz Stare zaveze, o Tobitu in sinu Tobiji. Začne se tako, da oče edinca, ki je vse dal zanj, nekega dne utrujen počiva, ko mu pade drek v oči in oslepi. Tako starši od strahu oslepimo, ko naši otroci odraščajo … Zato ga pošlje od doma, z Angelom, ki ga varuje. V reki Tigrisu, ki simbolizira prelomnico, fanta napade velika riba. Angel mu služi kot spodbuda in svetovalec, in dobro je, da je otrok brez staršev na tej prelomnici, ker sicer bi se oni namesto njega spopadali s težavo … Ko Tobija spozna žensko Saro, o kateri je znano, da je pokopala že 7 mož (kar simbolizira umiranje odnosov), mu Angel pravi: Tvegaj, to je žanska zate! Kar prav gotovo ne bi nikoli bil starševki nasvet …
Skratka, predavanje je bilo predobro, da bi ostalo prezrto, še posebej praktični primeri in nasveti, ki jih je Gerjolj podal šaljivo, všečno, preprosto. Vse to in še več si lahko preberete v njegovi knjigi z naslovom »Živeti, delati, ljubiti«.
E. K. / Šentjurske novice
*slika je simbolična
